V projektu zbrani - vodilni partner Občina Braslovče ter partnerji Občina Laško, Občina Desinići, Razvojni agenciji Kozjansko in ZARA, Pokrajinski muzej Celje in Muzeji Hrvatskog zagorja (Dvor Veliki Tabor), smo za prijavo na 2. rok razpisa Interreg SI-HR (14. 11. 2016) pripravili čezmejni projekt »Veronika – ljubezenska pot mitov in dejstev«, ki se s svojo zasnovo pozicionira med vidnejše primere specializiranih in butičnih produktov kulturnega turizma. Le-temu UNWTO in UNESCO napovedujeta do leta 2020 največjo gospodarsko rast med vsemi turističnimi zvrstmi. Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju partnerjev z območij, ki so jih miti in dejstva o eni največjih prepovedanih srednjeveških ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim ključno zaznamovali. Neizkoriščen turistični potencial zgodbe se skozi projektne cilje spleta v oblikovanje prepoznavne čezmejne turistične destinacije z inovativnimi doživljajskimi integralnimi turističnimi produkti, med katerimi velja posebej omeniti programe literarnega turizma, ki na območju predstavljajo tržno nišo.
Občina Laško pričakuje, da bo z realizacijo projekta pridobila možnost ureditve prostorov v samostanskem delu nekdanje kartuzije Jurklošter in v kartuzijanski Pristavi. Osrednja razstava v samostanskem delu, z naslovom MOČ LJUBEZNI, bo s pomočjo interaktivnega časovnega traku predstavila izjemen pomen Kartuzije Jurklošter v kulturni in politični zgodovini evropskega prostora. Obiskovalci bodo lahko odkrivali izjemno literarno zapuščino, »trajno dušno hrano«, nekaterih jurkloštrskih kartuzijanov (le-ta bo podrobneje opisana v članku doc.dr. Mije Oter Gorenčič: Potenciali literarnega turizma v Jurkloštru, ki bo objavljen v letu 2017) ter njihove težnje k popolni ljubezni, utemeljene v kontemplativnem življenju. Prav tako bodo obiskovalci lahko odkrivali tudi prepletenost politične in cerkvene sfere tistega časa ter vloge pomembnih srednjeveških rodbin v delovanju jurkloštrske kartuzije. Zgodba o prepovedani ljubezni Veronike in Friderika, ki se bo navezovala tudi na širši evropski kontekst prepovedanih srednjeveških porok (Agnes Bernauer in Albert III. Bavarski, Ines in Pedro de Castro), se bo obiskovalcem razkrila v prostorih Veronikinega domnevnega azila, v navezavi na literarna dela p. dr. Karla Gržana in nedavno izšlo knjigo Samotna divja roža, avtorja Ivana Sivca. V spodnjih prostorih kartuzijanske Pristave bo obiskovalcem na voljo okrepčilo z lokalnimi dobrotami v Zeliščni čajnici. Ogledali si bodo lahko tudi Zeliščno galerijo, katere rdeča nit bo bogata zeliščna dediščina območja ter čarobni pomen, ki so ga zeliščem pripisovali v srednjem veku. Le-ta bo predstavljen v navezavi na 1. čarovniški proces na Slovenskem, kjer je Veroniko pred Hermanovo obtožbo čaranja z zeliščnimi napoji najverjetneje ubranil jurkloštrski prior Arnold, kar je podrobneje raziskal p. Gržan, s katerega mislijo zaključujeva članek: »Lepo bi bilo, da bi domačini naše dežele končno bolj ovrednotili najlepšo zgodbo o ljubezni, ki se je pletla v našem prostoru. Ob dobro zamišljeni zgodbi Romea in Julije bi bilo prav, da smo bolj samozavestno ponosni na resnično ljubezensko zgodbo Friderika in Veronike, ki je pomenljiv del naše dediščine. Iz nje lahko duhovno in kulturno živimo bogateje.«
Domnevni portret Veronike Deseniške
Domnevni portret Veronike Deseniške
