Na celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), že dobro leto spremljamo gibanje in stalno prisotnost rjavega medveda na širšem območju zasavskega hribovja. Po do sedaj zbranih podatkih, ki so nam jih posredovali revirni gozdarji, lovci in krajani, se na omenjenem območju dokaj redno pojavljata vsaj dva mlajša medveda. Po mnenju ZGS prisotnost medvedov v tem okolju nedvomno predstavlja pomembno naravno bogastvo. Doslej večjih škod na premoženju ljudi še nismo beležili, poškodovanih pa je bilo nekaj krmišč za divje prašiče in trije čebelnjaki.
Po podatkih, ki jih zbira Odsek za gozdne živali in lovstvo na ZGS OE Celje, naj bi se na območju od Čemšeniške planine preko Mrzlice, Gozdnika do Šmohorja že več kot eno leto stalno zadrževala vsaj dva medveda, ki sta po posnetkih sodeč stara dobra tri leta. Najverjetneje gre za starejša mladiča medvedke, ki je bila skupaj z lanskoletnimi mladiči povožena na avtocesti Maribor-Celje v bližini Vranskega. ZGS spremlja prisotnost medvedov predvsem na krmiščih za divje prašiče, kamor se hodijo prehranjevati. Na podlagi sledi odtisov šap v snegu in blatu ter posnetkov nočnih kamer, ki smo jih pridobili od pristojnih lovskih družin predvidevamo, da je njihova prisotnost na omenjenem območju dokaj redna in stalna že vse od pomladnih mesecev prejšnjega leta. Ker se omenjene živali nahajajo na razmeroma velikem prostoru, je srečanje s človekom malo verjetno. Najpogosteje je bila prisotnost ugotovljena na območju Šmohorja, kjer je ZGS obravnaval tudi nekaj škod na čebelnjakih. Za oškodovance smo pripravili zapisnik in sporazum za povračilo odškodnine, ki jo v tem primeru povrne Ministrstvo za okolje in prostor. Dokaj pogosto smo v zadnjem letu obravnavali tudi poškodbe na krmiščih za divjad in v enem primeru zaznali poškodbe na divjadi. Vzrok vse pogostejše prisotnosti medvedov na tem območju je verjetno posledica preštevilčnosti v njegovem osrednjem območju kočevskih in notranjskih gozdov, ter želja medvedov (predvsem mlajših) po lastnem življenjskem okolju.
Posnetek medveda na krmišču za divje prašiče. (Vir: ZGS, OE Celje)
Posnetek medveda na krmišču za divje prašiče. (Vir: ZGS, OE Celje)
Je medved človeku nevarna zver?
Medved sicer človeku ni nevaren, saj se mu s pomočjo izostrenega voha in sluha običajno na daleč umakne. Pri gibanju v naravi, kjer predvidevamo da bi lahko prišlo do srečanja z njim, se nekoliko glasneje gibljemo, občasno se lahko tudi oglašamo ali pogovarjamo. Sprehod v spremstvu psa predstavlja bistveno večjo nevarnost za napad medveda. Tudi kolesarjenje po gozdovih v območju prisotnosti medveda je precej bolj nevarno. Zaželeno je, da v gozdu nismo sami, gibljemo pa se po označenih poteh oziroma gozdnih cestah. Pri hoji lahko občasno prevrnemo kakšen kamen ali zlomimo vejico na tleh.
Kako ukrepati v primeru srečanja z medvedom?
V primeru bližnjega srečanja z medvedom je potrebno ohraniti mir in jasne misli. Pametno je nepremično obstati in premagati paniko, če se vas loteva. Vedeti je potrebno, da imamo opravka z zverjo, ki napade izključno v samoobrambi, nikakor pa ne zaradi lakote. Izogibamo se vsakega dejanja, ki bi žival lahko vznemirila in s tem prisilila k napadu. To pomeni, da ne krilimo z rokami, ne vreščimo in ne povzročamo nepotrebne panike. Diskretno se umaknemo po poti kjer smo prišli in žival pri tem opazujemo, torej ji ne obrnemo hrbta. Nikakor ne smemo pobegniti, ker bi lahko medved v tem primeru menil, naj sledi plenu. Pri srečanju na razdalji nekaj metrov se lahko medved postavi na zadnje noge in tudi glasno zarjove, pri tem pa lahko na tleh pusti vsebino svojega črevesja, ki dokazuje, kako ga je dogodek prestrašil. Zlobni jeziki govorijo, da se neredko tudi prebava človeka ob takšnem srečanju odzove podobno kot pri medvedu… V veliki večini se medved takoj umakne, pri človeku pa srečanje pusti precej mešane občutke, ki jih je mogoče različno pojmovati.
Kaj če medved povzroči škodo?
V kolikor bi medved povzročil kakršnokoli škodo na premoženju ljudi, je potrebno podati prijavo na Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Ljubljanska 13 3000 Celje, tel. (03) 42 55 180. Ker je rjavi medved zavarovana živalska vrsta, odškodnino za nastalo škodo povrne Republika Slovenija, oceni pa jo pooblaščenec Ministrstva za okolje in prostor na ZGS, OE Celje.
Odtisi šap medveda v blatu. (Vir: ZGS, OE Celje)
Kontaktna oseba:
Peter Terglav
Vodja Odseka za gozdne živali in lovstvo
Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje
041 657 571
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Odtisi šap medveda v blatu. (Vir: ZGS, OE Celje)
Kontaktna oseba:
Peter Terglav
Vodja Odseka za gozdne živali in lovstvo
Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje
041 657 571
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
