Občinski nagrajenci

Letošnji občinski praznik ni bil kot smo ga vajeni, v znamenju veselja in druženja. Žal nismo mogli, niti smeli organizirati dogodkov, tudi ne slovesnosti, na kateri podelimo priznanja občinskim nagrajencem, saj so nam to preprečevali ukrepi za zajezitev koronavirusa.
Ob občinskem prazniku Občine Laško vsako leto občinski svet imenuje prejemnike občinskih priznanj.
Vsem nagrajencem tako zlatim, srebrnim kot bronastim ter prejemnikom kristalnih grbov iskreno čestitamo.
Vsem občankam in občanom želimo v teh drugačnih razmerah, da vseeno ohranijo optimizem in pozitivno gledajo na stvari in jim obenem želimo vse dobro ter jim čestitamo ob občinskem prazniku.


V letu 2020 se podelijo naslednja občinska priznanja:
1. Zlati grb se podeli Jožetu Staniču za uspešno delo na področju gospodarstva in Mihaelu Lončarju za uspešno delo na socialno humanitarnem področju.
2. Srebrni grb se podeli Franciju Podkoritniku za izvedbo in promocijo Rečiške krožne poti, Janezu Lesičarju za uspešno delo na področju gasilstva in kulture, Jožetu Kotniku za aktivno delo na družbenem področju in Zdravku Martunu za uspešno delo na področju nogometa.
3. Bronasti grb se podeli Nogometnemu klubu Laško za uspešno delo in promocijo nogometa v občini Laško ter Cvetki Sikovšek za uspešno delo na socialno humanitarnem in družbenem področju.

Kristalni grb (letos jih je 10) prejmejo zlati maturantje in maturantke, in sicer:
- Nina Deželak,
- Brina Prah,
- Nina Gračner,
- Tjaša Gradišnik,
- Tjaša Ravnikar,
- Tina Selič,
- Žan Jurkošek,
- Jaša Samec,
- Matic Pinter in
- Luka Horjak.

Opisi k prejemnikom občinskih grbov:

Zlati grb je dobil Jože Stanič za uspešno delo na področju gospodarstva.

Na koledarju, ki je visel v Pivovarni Laško, je bilo leto 1964. Tistega leta je začel svojo delovno kariero 23-letni Jože Stanič. Poln energije in zagnanosti ter volje spremeniti ta svet je prišel iz Kapel pri Brežicah. Leta 1964 je končal srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in nato še prvo stopnjo biotehniške fakultete v Ljubljani. V pivovarno je prišel jeseni leta 1964, ko je znašala celoletna proizvodnja 140.000 hl. To je toliko, kot je znašala proizvodnja v juliju leta 1980, ko je modernizirano pivovarno zapuščal. V tistem času, ko je prišel v pivovarno, je bila navada, da si kljub izobrazbi moral prijeti za delo v proizvodnji, torej v bazi. Izkazal se je in pot ga je pripeljala do tehničnega vodje, nato pa do direktorja Pivovarne Laško, kjer je ostal do leta 1980. Ker je želel okusiti še kaj drugega, je med letoma 1980 in 1984 vodil bančne posle v Banki Celje. Nato pa spet v Laško, in sicer od 1984 do 1987 je bil direktor v Timu, nato v Gorenju, kjer je leta 1990 postal generalni direktor tega svetovnega velikana in ga izjemno uspešno vodi vse do upokojitve leta 2003.

Razsežnosti delovanja Jožeta Staniča izven gospodarstva so bile raznolike. Bil je med drugim predsednik Krajevne skupnosti v Laškem, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, predsednik Ekonomsko-socialnega sveta, nenazadnje tudi podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Za svoje uspešno delo pri vodenju gospodarskih družb je Jože Stanič leta 1996 prejel nagrado GZS za posebne dosežke v gospodarstvu, leta 1991 pa Priznanje manager leta, ki ga podeljuje Združenje manager. V letu 2000 je prejel priznanje časopisa Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu. Predsednik republike pa je Jožetu Staniču leta 2000 podelil odlikovanje Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

Že zgolj omenjeni fragmenti iz življenjske in delovne poti Jožeta Staniča zgovorno pričajo o osebnosti, ki je vidno zaznamovala našo novejšo gospodarsko in krajevno zgodovino.

Iz omenjenih razlogov in hkrati ob visokem življenjskem jubileju 80 let, ki ga bo praznoval v naslednjem letu sodimo, da je podelitev priznanja zlati grb Občine Laško Jožetu Staniču utemeljena in zaslužena.


Zlati grb se je podelil tudi Mihaelu Lončarju za skrb in uspešno delo na socialno humanitarnem področju.

Mihael Lončar je predsednik Društva invalidov Laško od leta 2007. V vseh letih vodenja društva se je izkazal kot odličen vodja, organizator in idejni oče mnogih projektov, ki jih je v letih njegovega vodenja izpeljalo društvo.

V DIO Laško je vključenih preko 600 članov, od tega okrog 400 članov s priznano kategorijo oz. telesno okvaro ter nekaj več kot 200 podpornih članov.

V vseh letih vodenja je bilo pod njegovim vodstvom izpeljanih ogromno nalog, ki so invalidom lepšale njihov sicer težak vsakdan. Društvo v svoj delovni program vključuje izvajanje številnih socialnih programov, podprtih s strani Zveze delovnih invalidov Slovenije. Pri svojih članih tako spodbuja in delno tudi sofinancira vključevanje posameznikov v rehabilitacijske zdravstvene programe ter spodbuja vključevanje invalidov v družabno življenje.

Z raznimi delavnicami vzpodbuja njihovo ustvarjalnost ter z mnogimi športnimi programi pomaga ohranjati in vzdrževati fizično kondicijo invalidov. Posebna pozornost je namenjena humanitarno-socialni dejavnosti in pomoči ekonomsko šibkejšim članom. Prav tako je poskrbljeno za občasna druženja s krajšimi izleti, da udeleženci vsaj kakšen dan pozabijo na bolezni in odvržejo vsakodnevne skrbi.

Delo na socialno humanitarnem področju z najbolj ranljivo skupino ljudi zahteva veliko mero sočutja, odgovornosti, poštenosti in dobrosrčnosti, kar so vse lastnosti, ki odlikujejo predsednika DIO Laško Miho Lončarja. Za vsakogar najde toplo besedo in prijazen nasmeh, kar so vrline, ki naredijo človeka velikega. Za dobrobit invalidov in njihovo lepše življenje z veseljem nameni ogromno svojega prostega časa, za kar ne pričakuje nikakršnega plačila.

V letu 2011 je na pobudo Društva invalidov in s soglasjem ZDIS Ljubljana Občina Laško pristopila k projektu Občina po meri invalidov. To je bil obsežen projekt in v pripravljalnem obdobju je pomembno vlogo odigralo Društvo invalidov Občine Laško z njim kot predsednikom na čelu. Potrebno je bilo pripraviti akcijski načrt z jasno opredeljenimi cilji in nalogami, roki in odgovornimi nosilci nalog, da je DIO v letu 2013 občinskemu svetu lahko predlagalo, da se občina prijavi na razpis Občina po meri invalidov. Kot posvetovalno telo župana občine je bil v letu 2013 imenovan Svet za invalide, katerega predsednik je z imenovanjem župana postal Miha Lončar, ki svetu predseduje še danes. Ob pomoči članov opozarja in daje pobude za urejanje splošne invalidske problematike v občini Laško, skrbi za informiranje javnosti, opozarja in daje pobudo za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir ter skrbi za izboljšanje enakih možnosti za invalide v občini, da bi se le-ti počutili enakopravni zdravim občanom in bili kljub svoji invalidnosti čim bolj samostojni.

Po večletnem trdem delu in ob izdatni pomoči Občine Laško, ko so bili izpolnjeni pogoji, je bila občina uvrščena med kandidatke za pridobitev listine in tako je Upravni odbor ZDIS v novembru 2015 sprejel sklep o podelitvi listine Občina po meri invalidov. 

Občina Laško se tako danes javno uvršča med občine, ki so prepoznale, da je pomembna kakovost življenja vseh občanov, tudi invalidov, ter poskrbele za boljše vključevanje in sodelovanje invalidov v družabnem življenju kraja.

V občini Laško sta dva termalna kompleksa, ki sta namenjena predvsem rehabilitaciji invalidov ter dvorana Tri lilije, kjer med drugim poteka tudi več športnih, celo svetovnih prvenstev invalidov. Tudi iz tega vidika je zato izrednega pomena, da je v mestu arhitekturno in komunikacijsko poskrbljeno za invalide, da radi prihajajo in se tudi radi vračajo v naše mesto. 

Da je občina pridobila to pomembno listino, pa gre velika zasluga predsedniku DIO Laško in predsedniku Sveta za invalide Mihi Lončarju, ki je s svojim zavzetim in predanim delom pomembno pripomogel k prepoznavnosti Laškega kot invalidom prijaznega mesta.



Srebrni grb se je podelil Franciju Podkoritniku za izvedbo in promocijo Rečiške krožne poti.

Za vsakim dogodkom, ki navzven šteje kot nekaj neosebnega, danega samo po sebi in neodvisnega od udejstvovanja oseb, se v resnici skriva človek, njegova želja po novem in želja, da se tisto novo deli z drugimi. Tako je bilo tudi v letu 2000, ko se je v Franciju Podkoritniku, Rečičanu, dobremu poznavalcu interesov turistov, ki so obiskovali Laško, saj je delal v Zdravilišču Laško, pohodniku, planincu in človeku, ki je znal poskrbeti za dobro vzdušje v družbi s svojimi besedami in muziko, porodila ideja, kako približati obilo čudovitih hribov okrog Rečice čim širši množici, jih narediti prepoznavne in jih ponujati kot del turistično planinske znamenitosti Laškega.

Ljubezen do bližnjih hribov, zlasti do Šmohorja, sta mu privzgojila mama in oče, oba doma prav iz Šmohorja in s Šmohorjem so neizbežno povezani bližnji hribi in gore: Kal, Mrzlica, Malič, Gozdnik. Želel je še več,in sicer te ljube hribe povezati na eni strani do Rečiške doline in na drugi strani z Laškim. Pred njim se je izrisala sedaj znana Rečiška krožna pot, ki je tedaj ni bilo. Lotil se je za marsikoga neuresničljive naloge prigovarjanja in pregovarjanja z lastniki zemljišč in gozdov, da se je preko njih izpeljala pot dolžine 37,4 km od Laškega, Govškega Brda do Zavrat na Babo, Ostri vrh, od tu na Kal, Mrzlico, Gozdnik, Šmohor, Malič in Tovsti vrh ter v dolino ali v Laško ali v Rečico.

Njegova prijazna beseda in njegov dar za pogovarjanje ter druženje so gotovo veliko pripomogli, da so mu bili  ljudje pripravljeni prisluhniti in z njim začeli sodelovati neformalno, formalno pa se je za izvedbo ideje ustanovila Planinska sekcija pri KS Rečica. V njenem okviru je bila izvedena tudi izgradnja sedaj znane brunarice na Zavratih pod Babo, Baba in Govško brdo sta postala dnevni izziv za rekreativce, Rečiška krožna pot je pa vse od 29. 6. 2002 ob prazniku KS Rečica redna prireditev in nekakšen zaščitni znak praznovanja.

Letni pohod po Rečiški krožni poti je uvrščen v železni repertoar dogodkov Planinskega društva Laško, MDO Zasavje in Planinske zveze Slovenije. Izdana je posebna zgibanka te poti in rekreacije željnim je postala pravi izziv – prehoditi jo v celoti naenkrat in v času, ki naj bo krajši kot ga je predvidel Franci, to je 12 do 14ur. Rečiška krožna pot je postala v letu 2019 Naj pohodniška pot Slovenije in laški planinci so ponosni, da so prejeli to priznanje. Priznanje je oddolžitev za leta truda, ki ga v vzdrževanje poti vlagajo markacisti društva, oddolžitev za njeno promocijo in umeščanje v del turistične ponudbe Laškega in Slovenije. Vendar pa si oddolžitev zasluži zlasti in predvsem Franci Podkoritnik kot pionir - pobudnik, sedaj lahko mirno rečemo, vse bolj legendarne Rečiške krožne poti.

Brez njegove ideje, vztrajnosti , prepričljivosti in organizacijskih ter motivacijskih sposobnosti Rečiške krožne poti gotovone bi bilo. Franci, ki je tudi sam redni udeleženec pohodov po "njegovi" poti in vseh drugih planinskih pohodov, pa tudi pohodov, ki obujajo spomin na dogodke med drugo svetovno vojno, si gotovo zasluži občinsko priznanje.


Srebrni grb se je podelil Janezu Lesičarju za uspešno delo na področju gasilstva in kulture.

Janez Lesičar aktivno deluje v kraju in tudi izven kraja. Njegovo delo je opazno predvsem v kulturnem in v prostovoljnem gasilskem društvu. Leta 1997 je sodeloval pri ustanovitvi Športnega društva Jurklošter, katerega član je še sedaj. Službeno pa je poleg sodelovanja z lokalnim prebivalstvom kot revirni gozdar izobrazil mnogo slušateljev za varno delo z motorno žago širom Slovenije.

Že od mladih let je vpet v delo PGD Jurklošter, kjer se je udeležil mnogih tekmovanj. Kot prostovoljni gasilec je z izpopolnjevanjem znanj pridobil naziv gasilski častnik. Na tekmovanja je pripravil veliko gasilcev, pod njegovim poveljstvom se gasilci in gasilke PGD Jurklošter množično udeležujejo občinskih tekmovanj in dosegajo vidne uvrstitve. Društveni poveljnik je neprekinjeno od leta 1994. Kot poveljnik skrbi, da društvo aktivno sodeluje z okoliškimi društvi in sosednjimi občinami, saj redno sodeluje pri organizaciji in izvedbi občinske gasilske vaje in gasilske vaje treh občin. Za delo na področju gasilstva je prejel več vidnih priznanj, tudi s strani Gasilske zveze Slovenije.

Aktivno deluje tudi v Kulturnem društvu Prežihov Voranc Jurklošter.  Aktiven je tudi v etno skupini. Zaslužen je, da je v Jurkloštru ponovno prisoten običaj pokopa pusta, ki ga soorganizira vsako leto in poskrbi tudi za ustrezno pripravo in izvedbo. Prav tako je eden redkih, ki še zna izdelati košuto – kravo, ki je značilna pustna maska območja. Redno sodeluje pri pripravi in izvedbi udeležbe na pustni povorki v Laškem, prav tako pa kot član etno skupine sodeluje na vseh prireditvah, večkrat tudi na prireditvi Pivo in cvetje ter na ostalih prireditvah, kjer društvo sodeluje z občinskim etno odborom Možnar.

Janez Lesičar sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi florjanjevanja v kraju. Ta običaj promovira tudi med mladimi. V povezavi z gasilci pa vsako leto poskrbi, da se ta dogodek zaključi z gasilsko mašo in pokušino florjanovih dobrot ter tako pomaga ohranjati običaj florjanjevanja in skrbi, da kulturna dediščina v kraju živi naprej.

Janez Lesičar je prisoten pri večini dejavnostih v kraju in sodeluje pri mnogih občinskih kulturnih in gasilskih prireditvah. Za dosedanje delo si zasluži srebrni grb Občine Laško kot vidno zahvalo in priznanje za njegovo delo.

 

Srebrni grb se je podelil tudi Jožetu Kotniku za aktivno delo na družbenem področju.

Jože Kotnik je v družbeno političnem utripu naše občine pustil neizmeren pečat na več področjih: v občinskem svetu je deloval dva mandata, kot član je še vedno aktiven v Svetu KS Laško, s svojo aktivnostjo pa je zarezal v delovanje Društva upokojencev Rečica, Zvezo društev upokojencev Občine Laško in v društvu Sever.

Društvo upokojencev Rečica je pod njegovim vodstvom aktivno in prepoznavno tako v občini kot tudi na Pokrajinski zvezi DU Celje in ZDU Slovenije. Pri pokrajinski zvezi je bil je dolgoletni član komisij za kadre, šport in odlikovanja. Že več mandatov je član upravnega odbora in predsednik komisije za šport pri Zvezi upokojencev Občine Laško. Pri svojem delu je dosleden in zanesljiv. Kot aktiven član veliko truda vlaga v povezovanje članov, društev in zveze. Aktivno se vključuje v športna tekmovanja društev upokojencev, pogosto pa s svojimi predlogi in idejami prispeva k boljšemu delu društev na vseh področjih.

Jože Kotnik je aktiven član policijskega društva Sever za celjsko območje. Deluje v odboru, kjer opravlja naloge podpredsednika. En mandat je bil v PVDSCO referent za šport. Aktivno se udeležuje športnih dogodkov v okviru veteranskih športnih iger, kjer tekmuje v pikadu, v preteklosti pa je tekmoval v kegljanju, kjer je osvajal odločne rezultate. Prav tako aktivno sodeluje v odboru Laško, kjer je promotor športnih aktivnosti v različnih športnih disciplinah. Tekmuje v streljanju z MK puško, pikadu in balinanju. Veliko pripomore pri organizaciji športnih aktivnosti za Ojsterškov memorial, ki vsako leto poteka v Zidanem Mostu. Udeležuje se tudi drugih športnih tekmovanj in spominskih svečanosti ob obletnicah dogodkov osamosvojitvene vojne ter priprav na družabna srečanja, ki jih organizira odbor Laško. Leta 2011 mu je policijsko društvo Sever za celjsko območje podelilo zlati znak.


Srebrni grb je dobil tudi Zdravko Martun za uspešno delo na področju nogometa.

Laščan Zdravko Martun je že od malih nog igral nogomet. V laški šport in posebej nogomet se je priključil že kot pionir in mladinec v takrat delujoči klub Pivar in Pivovar. Ko je Laško v letu 1974 ostalo brez nogometnega igrišča se je vključil v celjski nogomet. Bil je nadarjen športnik in nogometaš, bil je eden izmed najboljših strelcev v takratni ligi. Zaradi izredno dobrega preigravanja je dobil vzdevek po brazilskem nogometašu Garinči, po čemer mu je ostalo še danes ime Geri. Vmes je še vedno igral v Laškem tudi mali nogomet. S sedemindvajsetimi leti je zaradi poškodbe moral prenehati igrati nogomet, nakar se je vključil v delo nogometnih sodnikov, kjer si je ustvaril zelo uspešno sodniško kariero. V tem času je opravil več izpitov in tako vodil tekme v republiški ligi in kasneje tudi v drugi zvezni ligi Jugoslavije. Leta 1988 je bil izbran kot tretji najboljši sodnik v Jugoslaviji.

Zdravko Martun ni le igral in sodil nogometa, temveč je tudi eden izmed zaslužnih za oživitev nogometa v Laškem v letu 1993 z novo ustanovitvijo nogometnega kluba z imenom NK TIM Laško. V tem klubu je bil med drugim tudi trener in glavni organizator. Klub je zaradi doseženih rezultatov in zaradi prevelikih organizacijskih zahtev, finančnih zahtev in premajhnega zaledja obstal seveda na nivoju kot je danes. Zdravko je sodeloval tudi pri zadnji izdaji knjige o laškem nogometu, ki je bila izdana z namenom, da se ohranijo spomini o razvoju in delovanju na področju športa in nogometa v Laškem.

Geri ima poseben ugled zaradi svojega delovanja na področju nogometa in športa tako v samem Laškem kot v Sloveniji in prej še na področju Jugoslavije, zato si zasluži podelitev srebrnega grba Občine Laško.


Bronasti grb je prejel Nogometni klub Laško za uspešno delo in promocijo nogometa v občini Laško.

Nogomet ima v Laškem dolgo tradicijo, saj se na tem prostoru igra že več kot 80 let. To velja tudi za Nogometni klub Laško, saj njegovi začetki segajo že v leto 1927, v sedanji organizacijski obliki pa klub deluje od leta 1993.

NK Laško je prostovoljno, nepridobitno in samostojno združenje, v katerega se člani združujejo zaradi skupnih interesov na področju nogometa, športnega udejstvovanja, rekreacije in telesne vzgoje.

Glavni cilji so druženje in vzgajanje mladih, spoštovanje načel »fair playa« in kolektivnega duha v povezavi z nogometno igro. Kot klub trdno stoji za desetimi FIFI-nimi zlatimi pravili za nogomet, ki zajemajo vsa športna, moralna in etična načela. Ta pravila so pomembna tudi zato, ker pomagajo pri graditvi boljših odnosov in moštvenega duha v ekipi in tudi izven.

V NK Laško je vseh starostnih selekcijah v tekmovalni del vključenih okrog 100 igralcev. Skupno število vseh članov kluba se v zadnjem obdobju giblje okrog 250. Klub deluje izključno na prostovoljni bazi. Sistem pobiranja vadnin je prijazen do družin z večjim številom otrok, še posebej do družin s slabšim socialnim statusom.

Klubske aktivnosti se izvajajo tudi na področjih otroške nogometne vzgoje in šole nogometa po vseh osnovnih in podružničnih šolah.

Z vsemi selekcijami se tekmuje v okviru ligaškega tekmovanja Medobčinske nogometne zveze Celje (MNZ Celje) in na različnih nogometnih turnirjih doma in v tujini.

V klubu dajejo velik poudarek na šolanje in izobraževanje nekdanjih igralcev ter tako ves čas skrbijo za vzgojo lastnih kadrov. V klubu trenutno deluje sedem strokovno izobraženih trenerjev (štirje trenerji z izobrazbo C, trener vratarjev z izobrazbo UEFA-B VRATARJI, trener z izobrazbo UEFA-A ter trener z najvišjo nogometno izobrazbo UEFA-PRO) ter fizioterapevt. Poleg tega ima klub še dva FUTSAL trenerja, enega z izobrazbo C in enega z izobrazbo UEFA-B.

V sezoni 2014/15 so igrali tudi v FUTSAL slovenski državni ligi, kjer so s selekcijo U-15 v vzhodni konferenci dosegli peto mesto. Selekcija U-19, ki se je v centralni konferenci uvrstila na odlično 2. mesto, pa se je kot prva selekcija v zgodovini kluba uvrstila med osem najboljših v državi in s tem v četrt finale državnega prvenstva, v katerem je na koncu zasedla 8. mesto.

Vsako leto se na začetku leta udeležijo mednarodnega nogometnega turnirja, ki poteka v Banja Luki v BIH. V sezoni 2018/2019 je klub na turnirju, kjer je sodelovalo 20 ekip, v mešani sestavi, na koncu zasedel 3. mesto. Poleg tega pa so prejeli tudi priznanje za najboljšega strelca in najboljšega vratarja turnirja ter naziv za najbolj “Fair play” ekipo na turnirju. V zvezi z nastopi na turnirju so bile odmevne tudi objave v domačih in tujih medijih.

V zadnjih letih aktivno sodelujejo pri različnih humanitarnih akcijah in prireditvah (Vesele nogice, Laški akademski klub idr.). Izvedli so tudi zelo odmevno akcijo in dobrodelno prireditev Tečemo za Tinkaro, s katero so za zdravljenje male Tinkare zbirali sredstva na dobrodelnem teku, ki so ga organizirali v ta namen.

O nogometu je bilo zelo malo zapisanega, zato je bil izid knjige Nogomet v Laškem, ki je izšla v začetku letošnjega leta, pomemben mejnik. Avtorji Rafael Cajhen, Zdravko Martun, Lojze Oberžan in Matic Štorman so na papir prenesli del velike nogometne zgodbe. Še posebej pa so ponosni, da je del knjige namenjen tudi predstavitvi častnega člana NK Laško Zdravka Martuna, ki je s svojim delom, znanjem in dosežki pustil velik pečat na področju nogometa ne samo v Laškem, ampak v širši regiji. Pri pripravi in predstavitvi knjige ter slavnostni akademiji so aktivno sodelovali tudi člani NK Laško.

Člani NK Laško so prav tako aktivno sodelovali tudi pri pripravi in izvedbi obeh infrastrukturnih projektov: umetne zatravitve in reflektorske razsvetljave nogometnega igrišča v Hudi Jami. Za slednjega je Občina Laško tudi s klubsko pomočjo pridobila del sredstev s strani Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije. Uradna otvoritev obnovljenega nogometnega igrišča je bila septembra. Ob tej priliki se je odigrala prijateljska tekma med NK Laško in novim državnim prvakom NK Celje.

V prihodnosti želijo v klubu z vsemi selekcijami nadaljevati z že začrtanimi smernicami in programom dela ter aktivno delovati na medobčinski ravni pod okriljem MNZ Celje in NZS.

Umetna travnata površina in reflektorska razsvetljava nogometnega igrišča bo olajšala izvajanje treningov ter podaljšala čas izvajanja treningov v zimski del leta. S tem se bo nogomet še bolj približal otrokom in staršem, kar se bo posledično odražalo tudi v rasti števila članov. S kvalitetnim in strokovnim delom pa si želijo vzpostaviti tudi bazo mladincev in članov, ki bi lahko svojo športno pot nadaljevali v večjih domačih in tujih klubih.

Iz omenjenih razlogov in hkrati ob visokem  jubileju 80 let igranja nogometa v Laškem je podelitev občinskega priznanja Nogometnemu klubu Laško utemeljena in zaslužena.

 

Bronasti grb je dobila tudii Cvetka Sikovšek za uspešno delo na socialno humanitarnem in družbenem področju.

Cvetka Sikovšek je aktualna članica Odbora Krajevne organizacije Rdečega križa in prostovoljka Rdečega križa za področje Ojstrega in Tovstega. V organizacijo Rdečega križa Laško se je vključila leta 2006, v dinamičnem času, ko je v njeni soseščini do tal pogorela hiša priletni gospe in se je posebej zavzeto vključila v reševanje njene stiske. Z aktivnim pristopom je pripomogla, da je OZ RK s pomočjo vaščanov, ki jih je mobilizirala za pomoč pri delu in zbiranju materialnih ter finančnih sredstev, postavil novo hiško. Pri tem je opravila izjemno veliko dela, saj je sama fizično veliko pomagala pri delu, hkrati pa je bila koordinator in vez med gradbiščem in Območnim združenjem Rdečega križa Laško.

Cvetka Sikovšek se je izkazala kot marljiva in prizadevna prostovoljka Rdečega križa, zato so jo vključili v Odbor laškega Rdečega križa, v katerega je aktivno vključena še sedaj. 

Življenjske preizkušnje, s katerimi se je soočala ob rasti mlade hčerkice Urške, so jo utrdile in čut za človeka ter pomoč v stiski so postale vodilo njenega življenja. Je dobra po duši, kakor pogovorno rečemo, hkrati pa kritičen opazovalec razmer.

Pozorno spremlja stanje na terenu in je izjemno odzivna ob sleherni stiski, še posebej, če ljudi prizadene nesreča. Takoj stopi v akcijo, takoj sporoča stanje in išče rešitve. Tako so v OZ RK v obdobju njenega udejstvovanja pomagali reševati stisko zaradi nesreče ob udaru strele, ob naravni ujmi v kar nekaj primerih, še zlasti pa iz obdobja njenega udejstvovanja izstopata dve družini, ki so jima znatno pomagali pri sanaciji po požaru, tako pri izgradnji nove hiše, kakor pri obnovi.

Zavzela se je, da je njen kraj Ojstro znova postal aktiven dejavnik dela organizacije Rdečega križa Laško in kasneje še Tovsto.

V Odboru Rdečega križa je tudi sicer izjemno aktivna v drugih programih in vedno pripravljena sodelovati ter pomagati, npr. pri krvodajalskih akcijah, pri srečanjih starejših krajanov, pri obiskih starejših, bolnih in osamljenih v domačem okolju in v domovih za starejše in vseh drugih akcijah, ki jih pripravlja in organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Laško ali širše. Njeno ime pa je lepo zabeleženo tudi med krvodajalci, saj je na eni zadnjih letošnjih krvodajalskih akcij že tridesetič darovala kri.

Cvetko Sikovšek poznamo še po vrsti drugih aktivnosti. Med drugim je bila pobudnica in začetnica Anzekovega pohoda iz Laškega na Svetino, katerega organizacijo je po treh letih prevzela Zveza Možnar, ona pa je ostala nepogrešljiv člen in soorganizator. Pohod po Anzekovi poti, kakor se sedaj imenuje, je po njeni zaslugi postala ena izmed zanimivih aktivnosti programa Zveze Možnar, kakor številnih pohodnikov ob obujanju spomina in na svojstven način ohranjanja bogate tradicije godbeništva v Laškem ter rekreacije.

Za njeno bogato in ustvarjalno delo na socialnem, humanitarnem in družbenem udejstvovanju si Cvetka Sikovšek zasluži omenjeno priznanje, ki ji naj bo hkrati spodbuda pri aktivnostih za prihodnje.

GRB objave


Laški bilten

Laški Bilten št. 9515.04.2024
je izšla 101. številka

Laškega biltena
Vse številke

STARO MESTNO JEDRO

staro mestno jedro 01

ANKETA MOJA DEŽELA

ANKETA MOJA DEŽELA

PARTICIPIRAJ IN PROFITIRAJ!

part proracun m

OBČINA PO MERI INVALIDOV

logo občina po meri invalidov

Uradne ure in poslovni čas

Uradne ure (za občane)
ponedeljek: 8.00 - 12.00, 13.00 - 15.00
sreda: 8.00 - 12.00, 13.00 - 17.00
petek: 8.00 - 13.00

Poslovni čas
(poslovanje med organi)

ponedeljek: 8.00 - 15.00 
torek: 8.00 - 15.00
sreda: 8.00 - 17.00
četrtek:  8.00 - 15.00
petek: 8.00 - 13.00

Uradne ure po telefonu se izvajajo v okviru poslovnega časa vsak poslovni dan.

EU Projekti

logo EKS mlogo EU reg mlogo eu kohezijski sklad1 m
ELENA
logo EU reg m
logo iobcina03
logo občina po meri invalidov
112logo Obvestila in ukrepi ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč
© 2024 Uradna spletna stran Občine Laško. Vse pravice pridržane. Izvedba zORBIT s.p.