6. novembra je bila v Kulturnem centru Laško proslava ob občinskem prazniku. Podeljena so bila priznanja za najlepše urejene zaselke in ulice, hiše, kmetije, javne objekte in podjetja. Podeljena so bila tudi občinska priznanja, in sicer dva kristalna grba, dva bronasti, srebrna in zlata grba.
Kristalni grb Občine Laško sta prejela
- Nik Pišotek, ki je postal zlati maturant na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko;
- Matjaž Sluga, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v jadralnem padalstvu v natančnem pristajanju v Puncaku, Indonezija, osvojil odlično 2. mesto – naslov svetovnega prvaka mu je ušel le za en centimeter.
Bronasti grb Občine Laško sta prejela:
- Franc Vrbovšek za dolgoletno ustvarjalno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine
- Bine Koren za izjemen uspeh na Poletnih svetovnih igrah Specialne olimpijade v Los Angelesu
Srebrni grb Občine Laško sta prejela:
- Janko Franetič za dolgoletno prizadevno delo na področju radioamaterstva in civilne zaščite
Janko Franetič se je rodil v Senožečah. Po končani osnovni šoli se je odločil za šolanje v Tacnu, v Srednji šoli za notranje zadeve, nato ga je pot zanesla v Laško, kjer si je ustvaril dom in družino. Po zaposlitvi na policiji v Laškem je delo je nadaljeval na Občini Laško v upravnih organih na oddelku za notranje zadeve občine, leta 1978 pa na oddelku za ljudsko obrambo.
Z radioamaterstvom se je spoznaval že v času šolanja. Po prihodu v Laško se je priključil radioamaterjem in bil med pobudniki za oživitev delovanja kluba. Od leta 1981 je član upravnega odbora kluba. Nekaj let je opravljal delo blagajnika, nato pa delo tajnika, kar opravlja še danes. V osemdesetih letih je opravil izpit za radioamaterja-operaterja in s tem dobil tudi radioamaterski znak. Vodil je vrsto raznih tekmovalnih ekip, ki so dosegale izredno dobre rezultate. Njegova zasluga je tudi uspešno povezava med Civilno zaščito in Radio klubom Laško. Rezultat te povezave je uspešno sodelovanje z občinsko upravo in uspešno organizacijo vodenja usposabljanja članov kluba. Člani sedaj sodelujejo kot enota v vrstah Civilne zaščite in so zadolženi za vzpostavljanje zvez v primeru nevarnosti in elementarnih nesreč. Za svoje delo je dobil številna priznanja.
- Antun Bačič za zasluge pri razvoju športnega ribolova in vzreji rib
V ribiških krogih je Antun Bačič poznan kot točen, delaven in spreten pogajalec. Zna delati z ljudmi, je častni član Ribiške družine Laško, zaslužen je za razvoj športnega in vzrejnega ribištva v Ribiški družini Laško, Zvezi ribiških družin Celje in Ribiški zvezi Slovenije. Zavzema se za varovanje ribjega bogastva v naših vodah, želi pa si tudi, da se vsi vodotoki vrnejo v prvotno stanje kot jih je oblikovala mati narava. Član Ribiške družine Laško je že od leta 1974, vedno je bil aktiven pri organizaciji dela in delovnih akcijah, sodeloval je tudi pri snovanju ribiškega doma na Marofu. Več let je bil predsednik Zveze ribiških družin Celje in Ribiške družine Laško.
Antun Bačič je tudi nosilec številnih medalj in odlikovanj, izvrstne rezultate je dosegal v lovu rib s plovcem. Kot pomočnik slovenske reprezentance se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Zagrebu. Še danes zelo uspešno tekmuje v državni ligi veteranov.
Zlati grb Občine Laško sta prejela:
- Lovska družina Rečica za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ohranjanje kulturne dediščine
Lovska družina Rečica je bila ustanovljena leta 1946. Po vojni je bilo lovišče prazno, tako da so člani lovske družine pričeli graditi lovske steze, visoke preže, solnice in krmišča. Ponovno so naselili fazana in poskrbeli za osvežitev krvi poljskega zajca. Ko so zaradi razvoja gospodarstva kmetje začeli zapuščati svoje kmetije in se seliti v dolino, je Lovska družina na Šmohorju odkupila 5 manjših opuščenih kmetij. Med njimi je bila tudi kmetija Trebežnik, ki so jo preuredili v lovski dom. Poleg tega so obnovili še pripadajoče objekte (kozolec, kaščo), ki tako zaokrožujejo lepoto nekdanje kmetije. Danes na Šmohorju razpolaga s 45 ha pasišč za divjad, okoliškim kmetom pa na svojih površinah odstopa košnjo. Od divjadi, s katero lovska družina upravlja danes, je najbolj številčna srnjad, prav tako ni zanemarljiva številčnost divjega prašiča, od male divjadi pa je najbolj prisotna lisica. Danes lovska družina upravlja z loviščem površine 4237 ha, od katerega je 3985 ha lovnih površin.
Lovska družina Rečica bo prihodnje leto praznovala 70 let delovanja. Skozi celotno obdobje neguje enkraten odnos do naravnega okolja in do družbe. Uspelo ji je zgledno ohranjati kulturno dediščino na Trebežnikovi domačiji na Šmohorju s katero zapušča rodovom, ki prihajajo, neizmeren pečat pogleda v zgodovino.
- Stanislav Kužnik za prizadevno delo na družbenem področju
Stanislav Kužnik se je rodil pred 80 leti v Kočevju. Otroštvo je preživel v Laškem, kjer je obiskoval osnovno šolo. S starši je sodeloval v NOB. Po osnovni šoli se je vpisal na Celjsko učiteljišče. Po pridobitvi poklica učitelja je najprej služboval v zavodu za mladino v Veržeju. Po vrnitvi v Laško si je ustvaril družino. Na OŠ Laško je najprej služboval kot učitelj športne vzgoje, potem pa je bil nekaj let ravnatelj. V času njegovega ravnateljevanja se je zgradil prvi prizidek šoli. Bil je zelo aktiven na področju pedagoškega dela, uvajanju novih programov ter uvedbi kabinetnega pouka. Vmes je bil vseskozi vključen v družbeno politično življenja kraja in občine. Posebej je bil angažiran na področju izobraževanja, telesne kulture in kulture. Po upokojitvi, v začetku 90-ih let, je bil imenovan za prvega ravnatelja obnovljenega Kulturnega centra. Več let je bil predsednik Godbe na pihala Laško. Še vedno je aktiven v združenju borcev za vrednote NOB. Večkrat je bil predsednik Skupščine krajevne skupnosti, več let član Sveta krajevne skupnosti in drugih organov v krajevni skupnosti. Kljub temu, da se je upokojil in v večji meri delo prepustil mlajšim, še vedno z nasveti in predlogi pomaga vsem, ki se obrnejo nanj.
