Podeljena priznanja Antona Aškerca in zlatega možnarja

Na osrednji slovesnosti podeljena priznanja Antona Aškerca in priznanji zlatega možnarja

V Kulturnem centru Laško je bila v petek, 6. februarja, osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja Antona Aškerca in priznanji zlatega možnarja. Slavnostni govornik na letošnji proslavi je bil Mitja Gobec.

Prireditev je bila glasbeno obarvana, saj so vmesni program pripravili Max trio in Big band Laško. Na predlog Javnega sklada Republike Slovenije, Območne izpostave Laško, bo letošnje leto leto Radovana Gobca, od smrti katerega mineva 20 let. Radovan Gobec bo nekakšno kulturno vodilo celega leta ob pomembnejših prelomnicah in proslavah v občini Laško.

Prav iz tega razloga je bil za letošnjega slavnostnega govornika povabljen njegov sin, Mitja Gobec, zborovodja, skladatelj, kulturnik, pisec in mislec. Njegova ustvarjalna pot sega daleč nazaj. V svoji karieri je bil radijski tonski mojster, strokovni sodelavec za glasbo, urednik glasbenih izdaj, kot zborovodja je urejal pevske zbirke za pevske zbore in kot strokovni spremljevalec na revijah podal marsikatero mnenje o nastopih. Na očeta Radovana Gobca ga vežejo spoštljivi spomini in hvaležnost, da ga je naučil biti blizu vsem ljudem.

Po glasbenem premoru sestava Max trio in Big banda Laško je sledila 26. podelitev zlatih možnarjev, ki jih je podeljeval predsednik Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar, Programskega sveta - Etno odbora Jureta Krašovca Vlado Marot.

Biljana Jošovc je prejela zlatega možnarja za večletno ustvarjalno in prizadevno delo v Etno odboru Možnar ter na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Biljana Jošovc je po izobrazbi profesorica zgodovine in zemljepisa in poučuje na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Skupaj z učenci zavzeto raziskuje in proučuje etnografske posebnosti ter kulturno dediščino kraja in okolice. S tem poznavanje naše preteklosti, prežete z vrednotami in tradicijo na prijeten način prenaša med mlade rodove. V vseh letih službovanja je zasnovala in vodila mnogo raziskovalnih nalog ter projektov, povezanih zlasti z lokalno zgodovino, njenimi dejstvi in živo dediščino. Pripravila in vodila je tudi velik projekt Miti in vraže v srednjeveškem Laškem, v kulturni izmenjavi Trubarjevih šol v Sloveniji, z naslovom Primerjava kulturne dediščine pa je z učenci raziskovala ledinska imena, izštevanke, glasbila in zgodbe o nastanku imen naše okolice ter jih dokumentirala. Omenimo tudi, da je v sodelovanju s Knjižnico Laško in mladimi zgodovinarji pod njenim mentorstvom bila izdana knjiga Znani Laščani. Z omenjenimi nalogami, ki so bile vedno skrbno pripravljene, so sodelovali na državnih predstavitvah in zanje prejeli dve zlati in tri srebrna priznanja.

Milan Horjak je prejel zlatega možnarja za večletno, ustvarjalno in prizadevno delo v Etno odboru Možnar ter na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Milan Horjak je že preko dvajset let aktivni član Etno skupine Kulturnega društva Šentrupert, zadnjih enajst let pa je kot vodja omenjene skupine tudi član Etno odbora Jureta Krašovca. Po svojih najboljših močeh se vsakodnevno trudi, da z neposrednim udejstvovanjem, znanjem, voljo in predanostjo prispeva k bogatitvi krajevne in širše ljubiteljske kulture. Skrbi, da se Šentrupertčani udeležujejo različnih prireditev in dogodkov. V tem času so bili Šentrupertčani tudi gostitelji nekaj letnih prikazov starih ljudskih šeg in delovnih opravil, pri katerih je imel odgovorno in zahtevno delo. Trudi se, da v skupino vključuje tudi mlade in s tem prenaša živo dediščino na mlajše rodove. Z lepimi spomini in aktivnim delom se ga spominjajo tudi pri drugih društvih v domačem kraju, med drugim tudi pri Konjerejskem društvu Vrh nad Laškim, kjer je bil od njihove ustanovitve kar nekaj let nepogrešljiv pri različnih akcijah. Tudi sam aktivno sodeluje in nastopa kot eden izmed »šrangarjev« v skupini na Ohceti po starih šegah na Pivu in cvetju, kot kosec na druženju ob košnji po starem, pri mlačvi s cepci, pri obdelavi lesa in še marsičem. Njegova dragocenost je, da pozna številne šege in opravila, različna stara orodja, naprave in pripomočke ter veščine rokovanja z njimi.

Skupaj z Big bandom Laško je vsem skupaj zapela Maja Šturm. Sledila je podelitev priznanj Antona Aškerca, ki so najvišja občinska priznanja na področju kulturne dejavnosti. Trem nagrajencem je priznanja podelil župan Franc Zdolšek.

Jože Ojsteršek je prejel priznanje za dolgoletno delovanje na področju instrumentalne glasbe in skrbi za vzgojo mladih glasbenikov. Jože Ojsteršek je postal član društva Kulturnega društva Laška pihalna godba davnega leta 1952, kot dvanajstletni mladenič. Za igranje pri godbi ga je navdušil starejši brat, takrat že aktivni član godbe. Leta 1962 se je vpisal v glasbeno šolo v Celju, kjer je hitro izdeloval letnice na oddelku za trobento in kontrabasu kot dopolnilnemu instrumentu. Poleg rednega igranja pri godbi je igral v ansamblih na sobotnih in nedeljskih plesih v Rimskih Toplicah, Laškem, na Dobrni in v Celju. V naslednjih letih je kot prostovoljec poučeval mladino na trobilih in pihalih. Kot prvi krilničar godbe je bil 15 let namestnik kapelnika. Po dvajsetih letih igranja prve krilnice je zasedel mesto trobentača, kjer je vztrajal nadaljnjih dvajset let. Zadnjih dvaindvajset let pa je zvest svoji pozavni. Bil je tudi eden glavnih pobudnikov, da je leta 1989 z delovanjem začela mažoretna skupina, ki ravno letos praznuje 25. obletnico delovanja. Prav tako je občni zbor leta 1997 podprl njegov predlog o ustanovitvi bobnarske skupine, ki je danes prav tako nepogrešljiv del društva. Jože Ojsteršek je s svojim delovanjem in igranjem zgled mlajšim generacijam in je že 62 let aktiven član Kulturnega društva Laška pihalna godba.

Marjeta Dremel je prejela priznanje za dolgoletno prostovoljno delo in vsestransko kulturno delovanje. Marjeta Dremel je v delovno aktivni dobi opravljala svoj poklic vzgojiteljice predšolskih otrok v Rimskih Toplicah. Po upokojitvi je z vrtcem sodelovala kot babica, ki je otrokom pripovedovala pravljice in v času Tetke Jeseni spekla ogromne količine palačink. Aktivna je bila tudi vrsto let v Planinskem društvu Rimske Toplice, kjer je trideset let za mlade pripravljala planinske tabore in pohode po Sloveniji. Kot aktivna članica Krajevne organizacije Rdečega križa Rimske Toplice je obiskovala starejše po njihovih domovih in v domovih za starejše in to nadaljuje kot članica Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško, kjer kot družabnica vsaj enkrat tedensko obiskuje starejše družabnice na njihovih domovih ter hkrati vodi skupino za kakovostno starost v Rimskih Toplicah. Pred enajstimi leti je v Rimskih Toplicah ustanovila krožek ročnih del pod imenom »Tavžentrože«, ki združuje ljudi, ki si želijo naučiti ročnih spretnosti kot so pletenje, vezenje, kvačkanje, klekljanje, oblikovanje papirja, najlona, modelirne mase in še marsikaj. V Hiši generacij Laško je prostovoljka že od vsega začetka, kar letos šteje že deset let. Vodi tudi klekljarsko skupino Hiše generacij Laško pod imenom »Kitice«, nepogrešljiva je pri postavitvah razstav ročnih del ter pobudnica številnih humanitarnih dogodkov. V letu 2011 je s strani Festivala za tretje življenjsko obdobje prejela priznanje Plemenito zrelo srce za nasmeh najmlajših, za svoje prizadevanje za medgeneracijsko sodelovanje preko ustvarjalnih delavnic.

Valentin Deželak je prejel priznanje za dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi in za ohranjanje kulturne dediščine. Valentin Deželak je vsestranski kulturni ustvarjalec, rodopisec, velik zbiratelj in poznavalec kulturne dediščine. Njegova zbirateljska žilica bo zagotovo ohranila pred propadom ogromno predmetov in orodij, ki jih skrbno hrani na Vrhu nad Laškim v svoji bogati etno zbirki štirih rodov prednikov te rodovine, kot tudi pomen različnih zapisov in zasaditev dreves, ki predstavljajo pomembne mejnike vse do današnjega časa. Bil je tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev Kulturnega društva »Ofirovci in koledniki iz Laškega«, s katerim je občina Laško pridobila skupino ljudskih pevcev in godcev, ki popestrijo marsikatero prireditev v Laškem, kot so Martinovo, Pivo in cvetje ter letni prikazi v okviru Etno odbora Jureta Krašovca, marsikdaj pa koga osrečijo tudi z »ofiranjem« starejšim slavljencem. Redno se tudi udeležujejo območnih srečanj za pevce ljudskih pesmi. Naslednje področje, ki je Valentinu Deželaku blizu, pa je literarna dejavnost. Zelo rad zapiše oziroma opiše dogodke in posebnosti, ki z njegovim načinom pisanja pustijo na bralcih dovršen, prepoznaven in popoln opis.

Program prireditve je ob čudoviti glasbi zaokrožil Big band Laško, povezovalka Nina Pader pa je vse prisotne prav lepo povabila še na krajše druženje v avlo Kulturnega centra Laško.

Prispevek TV MMC Laško:

kulturni-praznik-6456