Page 46 - LaskiBilten_st98_NR

SOCIALNO VARSTVENI PROGRAMI

Pot od železniške postaje do muzeja je hitro minila. Pred mu-
zejem nas je sprejela prijazna vodička, ki nam je povedala veli-
ko zanimivosti o razstavljenih eksponatih. Ob nekaterih nam
je zaupala še kakšno zanimivost ali zgodbo, kako so v muzeju
prišli do teh eksponatov in o ljudeh, ki so z njimi med vojno
upravljali.
Ker je bilo zunaj in tudi v dvoranah izredno vroče, smo po
koncu predstavitve z veseljem odšli v njihovo kantino na kosi-
lo in osvežilno pijačo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da
smo se večinoma odločili za vojaški pasulj, čeprav so imeli na
izbiro še nekaj drugih jedi.
Na poti do vlaka nam je bilo zelo vroče, zato smo ob poti iz-
koristili vsako senco za kratek počitek. Tudi na vlaku je bilo bolj
tiho, kot zjutraj na poti iz Laškega, saj nas je vročina precej ut-
rudila.
Vsi pa smo se strinjali, da je bil izlet prijeten in da se bomo
poskušali dogovoriti še za kakšnega.
Silva Goluh

50-LETNICA ZAKLJUČKA OSNOVNE Sedanji ravnatelj šole, gospod Andrej Podpečan, nas je prija-
zno povabil v notranjost šole. Prisluhnili smo mu in občudovali
ŠOLE pridobitve naše šole danes. V teh letih se je širila zunaj in mo-
derno opremljala znotraj. Ob koncu obiska sta pred šolo nastali
Nepozabno, neponovljivo, neprecenljivo je zagledati dragega še skupinski fotografiji a in b razreda.
sošolca po petdesetih letih! Generacija 1972/73 učencev 8.a in Po fotografiranju smo se preselili v bližnjo restavracijo, kjer
8.b razreda smo se 16. 9. 2023 zopet zbrali pred našo šolo An- smo nadaljevali druženje. Vzdušje je bilo popolnoma sproščeno
tona Aškerca Rimske Toplice. Z nekaterimi sošolci se v vseh teh in prijateljsko, da smo kar zasijali v obujanju spominov na ne-
letih nismo nikoli srečali. Vprašujoče smo zrli v sošolko, sošol- pozabne osnovnošolske dni. Spomini so kar vreli iz posamezni-
ca, skoraj neznanca. Ko pa je spregovoril, ga je izdala značilna kov. Čutiti je bilo isto otroško igrivost kot v tistih davnih dneh.
barva glasu in ovir ni bilo več. Veselje je bilo neskončno, topli Kar raznežili smo se ob ogledovanju starih fotografij, iz katerih
objemi, stekla je pozitivna energija. Spet smo bili del širše dru- so zrle nedolžne otroške oči, polne sanj in pričakovanj. Na fo-
žine, kot pred mnogimi leti. tografijah, ki so jih prinesli nekateri sošolci, smo obudili spo-
mine na nepozabne aktivnosti. Na zaključni izlet 7.b razreda na
Okrešelj nas je popeljala razredničarka gospa Cirila Ušen. Tak-
rat smo bili prvič v visokogorju. Tudi v osmem razredu smo bili
v hribih. Na dvodnevnem izletu na Lisci se nam je pridružila
tudi gospa Stana Vizovišek, ki je bila naša razredničarka v 5. ra-
zredu. Na naše srečanje smo povabili tudi učitelje, a so se veči-
noma opravičili. Pridružila se nam je le učiteljica, gospa Marija
Slapšak Krofl, ki je bila razredničarka a razreda do 7. razreda in
smo z njo preživeli nepozaben dvodnevni izlet na Golteh. V 8.a
je bila razredničarka gospa Dobrana Božič, s katero smo bili na
izmenjavi s pobrateno šolo v Trsteniku. V trajnem spominu pa
nam bo ostal tudi avtobusni izlet in ogled smučarskih skokov
v Planici. Ker se je gospa Cirila Ušen opra-
vičila zaradi bolezni, smo ji obljubili, da jo
bomo ob priliki obiskali na njenem domu.
A žal smo izvedeli žalostno vest, da je 14. 9.
umrla. Udeležili smo se njenega pogreba v
Šempetru, kjer ji je v slovo Slavica Biderman
zaigrala na citre. Na šoli Rimske Toplice je
Ušenova poučevala od leta 1963 do 1977.
Življenje je vsakemu med nami naložilo svoje izzive: izobra-
ževanje, služba, oblikovanje družine. Za preživetje so pogostok-
rat prva skrb denar in materialne dobrine. A ljudje smo tudi
duševna, emocionalna in predvsem socialna bitja, zato je bilo
naše srečanje po 50 letih neprecenljivo. Ob zaključku smo tudi
radostno zapeli in si ob slovesu obljubili, da se moramo kmalu
spet sestati, saj si še zdaleč nismo povedali vsega!

Martina Jelenc, Nada Primon
in Alojz Primon

46