Page 42 - LaskiBilten_st98_NR

SOCIALA

na na sodelovanje z za otroka vsemi po- Nada in Branko: Pred leti je bilo to
CENTER ZA SOCIALNO DELO membnimi. delo bolj sproščeno, čeprav tudi zahtev-
CELJE
ENOTA LAŠKO Nada je leta 2008 prejela tudi prizna- no, predvsem zato, ker ni bilo vseh teh
nje za dolgoletno in uspešno izvajanje tehnoloških pripomočkov (telefoni in
REJNIŠKI STARŠI – rejniške dejavnosti. računalniki), ki pri vzgoji otrok in mla-
Nada in Branko pripovedujeta tem, dostnikov predstavljajo poseben izziv.
NOVA PRILOŽNOST kako sta krmarila vsa ta leta kot rejniška Danes so v družbi močno prisotne tudi
starša. prepovedane substance (od cigaret do
»Povprečen človek pove. raznih drog). Delo rejnikov se je močno
Dober človek razloži. Pozdravljena, ga. Nada in g. Branko. spremenilo tudi zaradi trenutne zakono-
Velik človek navdihne ostale, Na začetku vaju prosim, da se z nekaj daje.
da vidijo s svojimi očmi.« besedami predstavita.
(H. Mackay) Nada: Po končani osnovni šoli sem Kakšne izzive prinaša izvajanje rej-
se odločila za šolanje na trgovski šoli za niške dejavnosti? Kako sta se v teh letih
prodajalko. Zaposlena sem bila v Trgo- spoprijemala s težavami?
vskem podjetju Moda, trgovina Torbica. Nada in Branko: Izzivi so popolnoma
Branko: V najstniških letih sem imel drugačni, odvisni od potreb otroka in
možnost uresničiti svoje sanje. Izučil sem tudi (ne)sodelovanja otrokovih matičnih
se za avtomehanika. Življenje pa se je hit- staršev. Vsak otrok ima svojo zgodbo in
ro odvijalo … Zakonodaja mi je omogo- tudi »globoke genske zapise«. Najprej sva
čila nadaljnje šolanje, sprva v programu skušala težave reševati sama, če pa je bilo
strojni tehnik, kasneje pa sem nadaljeval potrebno, sva se posvetovala in prosila za
izobraževanje še za inženirja strojništva. pomoč center za socialno delo.

V Sloveniji izvaja rejniško dejavnost Rejnika starša sta že 25 let. Kar nekaj Otroke sta imela in imata v rejništvu.
(po podatkih Ministrstva za delo, druži- otrok je v teh letih našlo varno zavetje To konkretno pomeni, da lahko skoraj
no, socialne zadeve in enake možnosti za v vajinem domu. Kaj vaju je pred leti v kateremkoli trenutku odidejo, če se v
mesec junij 2023) 557 rejnic in rejnikov, spodbudilo, da sta se odločila za izvaja- matični družini uredijo pogoji, nazaj k
v rejništvu pa je 769 otrok in mladostni- nje tega poslanstva? svojim staršem, ali kam drugam. Tako
kov. Rejništvo je v stroki socialnega dela Nada in Branko: Za izvajanje rejništva je bilo tudi pri vama. Nekaj otrok se je
pomembno področje. Strokovni delav- sva se odločila potem, ko sva pomagala vrnilo k matičnim staršem, drugi so se
ci nameščamo otroke in mladostnike v pri reševanju stiske novorojenčka. osamosvojili. Kako se varujeta pred bo-
družine, katere naj bi otrokom omogoči- lečino ločitve?
le pozitivno izkušnjo o družini in podpo- So vaju na začetku te poti spremljali
ro v času odraščanja. kakšni dvomi in skrbi? Nada in Branko: Ti postopki so dob-
V tokratnem intervjuju predstavljamo Nada in Branko: Ko si mlad, še nimaš ro načrtovani s strani centra za socialno
rejniška starša Nado in Branka iz Laške- izkušenj, niti znanja na tem področju. Tu delo, ki vodi postopek vračanja otroka v
ga, ki sta na to pot stopila pred 25 leti, nama je bil v podporo center za socialno matično družino korak po koraku. Tako
deset let pa je Nada rejništvo izvajala tudi delo. Kot mlada družina sva razmišlja- se lahko mi rejniki, skupaj z otrokom
kot poklic. Leta 1998 sta v svoj dom spre- la, da bova v življenju pomagala pomoči dobro pripravimo na spremembo odho-
jela prvo deklico. Kasneje sta vrata svo- potrebnim otrokom. V obdobju izvajanja da otroka iz rejniške družine. Ker pa si
jega doma odprla novorojenčku, dečku, rejniške dejavnosti sva nudila zavetje več samo človek, te odhod otroka zaznamuje,
staremu komaj 10 dni. V tem primeru otrokom, tudi novorojenčku oz. dojenč- vendar je kljub temu najlepše, če se otrok
je bila mati dovolj dobro opremljena, da ku. lahko vrne v matično družino. Z otroki
je prepoznala in okrepila svojo materin- še imava stike in pri naju imajo še ved-
sko vlogo in ob podpori rejnikov in so- Verjamem, da se je v tolikih letih nab- no odprta vrata. Midva se dobro zaveda-
rodstva, po dveh letih rejništva, prevze- ralo kar nekaj izkušenj in tudi doživetij. va, kakšno delo opravljava in do kakšnih
la skrb za otroka. Pri Nadi in Branku sta Katera izkušnja se vas je najbolj dotak- zaključkov lahko pride. Nada je pred leti
novo priložnost dobila tudi dva brata, od nila? dobila tudi državno priznanje za to delo.
katerih je eden izmed njiju še vedno pri Nada: Najbolj se me je dotaknila zgod- To je še en dokaz, da nam je vsem skupaj
njima, drugi pa se je že osamosvojil. Trije ba mladoletne mamice, ki je rodila deč- uspelo in da vsi kar se da odlično delamo.
mladoletni otroci pa so našli pri njiju za- ka in ga pustila v porodnišnici. S social-
vetje za nekaj mesecev. Matična družina no delavko sva šli ponj v porodnišnico. Kako vidita sodelovanje s centri za
se je zmogla aktivirati do te mere, da je Po nekaj mesecih in končanem šolanju socialno delo?
uredila vse potrebno, da so se otroci lah- je mamica prevzela skrb zanj. Mamica Nada in Branko: Če hočemo delati
ko vrnili v matično družino. je bila veliko časa pri nas doma, da se je dobro, smo in moramo biti tesno poveza-
Rejniška starša Nada in Branko sta povezala z otrokom in okrepila čustveno ni s centri za socialno delo. Brez njih ne
z vsem srcem predana opravljanju tega vez. Srečen konec za vse vpletene v tem bi bilo nas. Center za socialno delo nama
poslanstva. Da so se otroci pri njima primeru. nudi potrebno strokovno pomoč.
dobro počutili, dokazuje tudi to, da se k
njima tudi radi vračajo. Rejništvo izvaja- Kako gledata na rejništvo danes, po Kakšno je vajino sporočilo vsem tis-
ta odgovorno, preudarno in samostojno, tolikih letih? Kakšna je bila vloga rejni- tim, ki se še odločajo o tem, da bi izvaja-
vendar pa sta vedno znova pripravlje- ka nekoč in kakšna je danes? li rejniško dejavnost?

42