Page 36 - LaskiBilten_st97_NR
P. 36

KULTURA

























       Zimzeleno melodijo smo zapele skupaj z nekdanjimi Vodomkami, kar nam je bilo   Vodomke smo (od leve proti desni zadaj): Sandra Pavlin, Marina Ožek, Nina Pader
       v izjemno veselje. S čestitko, ki jo je prebrala nekdanja predsednica Zdenka Lenko,   Topole, Andrea Potočnik, Anja Zalokar, Mojca Krivec, Stanka Jurgelj, Mojca Pirh,
       nas je počastila nekdanja umetniška vodja gospa Jožica Soko, ki je skupino 20 let   Mojca Doler, Helena Maček, (od leve proti desni spredaj) Doroteja Fantinato, Tin-
       nazaj tudi ustanovila.                                       kara Kramer in Elizabeta Leskovšek.

         Iskrena  hvala glavnima  sponzorje-   ležne smo naši Stanki Jurgelj, ki je ne   Za še več foto utrinkov obiščite našo Fa-
       ma - Občini Laško in Thermani, d. d.    le avtohtona Vodomka že polnih 20 let,   cebook stran Vokalna skupina Vodom-
       Hvala Društvu radioamaterjev Laško      temveč je tudi izjemna stilistka, ki je ob   ke, posnetek jubilejnega koncerta pa
       za pomoč pri ozvočenju koncerta, hvala   tem jubileju ustvarila tudi našo odrsko   najdete na našem Youtube kanalu. Va-
       Juriju Šuhlu in ekipi Šmocla, ki je kon-  podobo.                                bljeni k ogledu!
       cert ujela v večnost, hvala sponzorjem     Četudi je od takrat minilo nekaj me-
       in podpornikom, brez katerih takšnega   secev, ostajajo prelepi spomini, ki jih je v                  Nina Pader Topole
       formata prireditve ne bi zmogle. Hva-   fotografski objektiv ujela Maja Skrbinek.                    Foto: Maja Skrbinek




       IZLET MEPZ KORAL NA AVSTRIJSKO KOROŠKO: »PREPEVALI SMO

       V NAJSTAREJŠI SLOVENSKI CERKVI«

         Že kar nekaj let je v »koralskih« srcih   - Florjana Lipuša, Andreja Kokota, Maje   ša cerkev na nekdanjem slovenskem na-
       tlelo hrepenenje, da bi se podali v zibel-  Haderlap in Cvetke Lipuš. S sporočil-  rodnostnem območju. Njena zgodba se
       ko slovenstva – na avstrijsko Koroško.   nostjo in umetniško vrednostjo svojih   je pričela pisati v davnem 8. stoletju, ko
         Nadvse smo hvaležni Neži Ulaga, naši   opusov so se močno zapisali v svet knji-  je predhodnico sedanje postavil prvi ko-
       zborovodkinji, ki zaključuje magistrski   ževnosti ter bili tudi prejemniki presti-  roški škof sv. Modest. Koliko popotnikov
       študij orgel v Gradcu, da je navezala sti-  žnih nagrad (mdr. tudi Prešernove na-  je priromalo semkaj, vsak s svojimi proš-
       ke z organistko Ingrid Klogger.         grade ali nagrade Prešernovega sklada).  njami, tegobami, hrepenenji … Mogoč-
         Dogovorili sta se, katere skladbe bi     In prišla je težko pričakovana nedelja,   nost stavbe, akustika, spoštljivost do vseh
       prepevali pri sveti maši v cerkvi Gospe   11. junij. Na izletu so se nam pridružili   zgodb ljudi, ki so se in se še zbirajo tukaj
       Svete. Z vso vnemo so se pričele priprave,   tudi družinski člani in prijatelji, ki nas   … vse to nas je prevzelo, da so še bolj do-
       s poudarkom na seznanitvi s pomenom     vsekakor podpirajo pri našem poslanstvu   živeto zaplavali naši glasovi.
       besedil in pravilno izgovorjavo.        – s petjem obogatiti različne dogodke.      Po  maši sta nas pričakala  zakonca
         Pred samim odhodom smo se »opre-         Cerkev Marijinega vnebovzetja v kra-  Karner, doma iz Djekš nad Velikovcem,
       mili« z informativnimi podatki o deželi.   ju Gospa Sveta (Maria Saal) nas je poz-  zelo aktivna člana Prosvetnega društva
       Nismo pozabili tudi »pokukati« v boga-  dravila z melodijo mogočnih zvonov, ki   Lipa. Gospa Magdalena je mama Vero-
       to literarno ustvarjalnost naših rojakov   so vabili k daritvi svete maše. Je najstarej-  nike, ki se, tako kot naša zborovodkinja
                                                                                        Neža, posveča študiju kraljice inštru-
                                                                                        mentov – orglam. Bili smo počaščeni, da
                                                                                        nas je vodila po delu Celovca, ki je zgo-
                                                                                        dovinsko, kulturno in politično središče
                                                                                        Slovencev na Koroškem. Posebnega po-
                                                                                        mena so tudi Slovenski znanstveni in-
                                                                                        štitut, Narodopisni inštitut  Urbana Jar-
                                                                                        nika  ter Slovenska študijska knjižnica.
                                                                                        Sprehodili smo se mimo mestnega gle-
                                                                                        dališča, trga z zmajevim vodnjakom (ob
                                                                                        občudovanju ocvetličenosti) do cerkve
                                                                                        sv. Petra in Pavla, kjer se je zopet ogla-
                                                                                        sila naša pesem in so ji prisluhnili nak-
                                                                                        ljučni obiskovalci. Ustavili smo se tudi
                                                                                        pri stavbi Celovške Mohorjeve družbe in
                                                                                        se zavedali, kakšen pomen je imela (in še

       36
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41