Page 31 - LaskiBilten_st97_NR
P. 31

ALBUM LAŠKEGA

       ALBUM LAŠKEGA                              Z gradnjo južne železnice in njenim   Jawaharlal Nehru (l. 1955), skozi kraj je
                                               razvojem je kraj skozi zgodovino prido-  potoval tudi egiptovski predsednik Ga-
       800 let pisne omembe Zidanega           bil še dva mostova. Prvi kamniti železni-  mal Abdul Naser (l. 1956).
       Mosta                                   ški most proti Celju (1846–49) so zgra-     Zaselek Vila je zasnoval tedanji lastnik
                                               dili v loku in je veljal za pravo mojstrsko   oljarne tržačan Ernest Meticke, ki je že
         Da je bila okolica današnjega Zidanega   delo, ki ga občudujemo še danes. Drugi   pri devetindvajsetih letih (l. 1831) usta-
       Mosta obljudena vse od pradavnine, lah-  betonski železniški most proti Zagrebu   novil trgovsko ladjarsko družbo ‚Meticke
       ko sklepamo po arheoloških najdbah iz   (1929–31) je bil med zavezniškim bom-    e Prey‘. Leta 1834 se je poročil s Katari-
       srednje ali pozne bronaste dobe in rim-  bardiranjem l. 1944 delno porušen in    no Gopčević, ki je pripadala pomembni
       skega zgodnjecesarskega obdobja, ko je   kmalu zatem tudi obnovljen. Ob more-    črnogorski družini, živeči v Trstu. Njen
       bil čez Savo zgrajen tudi most. Glede na   bitni realizaciji projekta 3. razvojne osi v   brat je bil znani tržaški ladjar Spiridon
       pestrost arheoloških najdb tudi na šir-  prihodnosti bi kraj dobil skladno z načrti   Gopčević, sestrična po mamini strani pa
       šem področju izven strug rek, lahko skle-  še dva dodatna mostova.               črnogorska princesa Darinka (r. Kvekić)
       pamo, da vzrok za naseljenost ni bila iz-  Še nekaj manj znanih zanimivosti o Zi-  Petrović–Njegoš, žena princa Danila I.
       ključno posledica plovnosti rek.        danem Mostu.                                Okoli l. 1890 je bilo v kraju ustanov-
         Pisni viri navajajo, da je 8. februar-   Ob izgradnji cestnega mostu l. 1825   ljeno Kegljaško in bralno društvo (Ste-
       ja 1224 vojvoda Leopold VI. Babenber-   so na desnem bregu Savinje, na robu da-  inbrücker Kegel und Leseclub). Društvo
       žanski mostu, ki ga je dal zgraditi dve   našnjega cestišča, neposredno v križi-  je  vodil  nadučitelj  Blaž  Kropej,  poleg
       leti pred tem, podelil svoboščine. Tik ob   šču, postavili paviljon z doprsnim kipom   njega so bili vidni člani društva še resta-
       mostu, na levem bregu Save, je stala cer-  nadvojvode Janeza. Šlo naj bi za enega   vrant na kolodvoru Anton Witteschnik,
       kev sv. Egidija. V tem času je bila verje-  najimenitnejših klasicističnih spomeni-  krčmar Alojz Moser, Anton Simaney,
       tno postavljena ali obnovljena tudi utrd-  kov na Slovenskem, ki je bil po razpadu   Georg Muhlbacher, Richard Mattiaschik
       ba Klausenstein. Po dobrih dvesto letih,   monarhije odstranjen in uničen ob letal-  in drugi.
       l. 1442, je bil kamniti most podrt zaradi   skih napadih zaveznikov l. 1944.        V l. 1899 je bilo ustanovljeno Kolesar-
       strateške taktike v vojni med tedanjim ce-  Tako imenovana Poševa hiša je edina   sko društvo Zidani most (Radfahrclub
       sarjem Friderikom III. in Celjskimi grofi.   stavba, ki je ohranjena izpred obdobja   Steinbrück).
       Po nekaterih podatkih naj bi bil kasneje   železnice (l. 1848). Danes stanovanjska   Začetki strelskega društva v Zidanem
       most obnovljen. Na nov kamniti most,    stavba (Zidani Most 11) je bila najprej   Mostu segajo že v l. 1897, ko je bil usta-
       vreden krajevnega imena, pa je kraj mo-  renomirana gostilna, v 19. st. je tu imela   novljen strelski klub »Schützenclub in
       ral počakati skoraj štiri stoletja.     prostore šola, nato so v hiši uredili žele-  Steinbrück«, ki ga je ustanovil tedanji la-
         Leta 1823 je nadvojvoda Janez v Zida-  zničarska stanovanja, v prizemlju pa par-  stnik graščine v Širju, Albert Dommes.
       ni Most poklical komisarje okrajev Ce-  no kopališče. Med letalskimi napadi je   Sopodpisnika ustanovitvenega akta sta
       lje, Laško, Jurklošter, Loka, Sevnica in   bila stavba delno porušena. Današnji tlo-  bila Friderik Knina, tedanji direktor
       Brestanica z namenom, da jim predstavi   ris stavbe je po njeni obnovi več kot pol   oljarne, in Anton Simaney.
       pobudo za gradnjo cestnega mostu pre-   manjši.                                     Prvo  kulturno društvo,  imenova-
       ko Savinje v Zidanem Mostu in ceste do     Zidani Most so skozi njegovo zgodo-   no »Vzajemnost«, je bilo ustanovljeno
       Loke. Cestna povezava Rimske Toplice–   vino obiskale znane osebnosti: nadvojvo-  l. 1907. Šest let kasneje ob razpustitvi
       Zidani Most, zgrajena l. 1816, je tako z   da Janez (l. 1823), feldmaršal grof Josef   omenjenega društva je nastalo društvo
       zaključitvijo del na mostu Nadvojvode   Radetzky (l. 1849), cesar Franc Jožef I. (l.   »Svoboda«. Med ustanovitelje in vodi-
       Janeza (Erzherzog Johann Brücke) leta   1850), regent Aleksander I. Karadžordže-  telje društva se prištevajo Pohar, Pečnik,
       1825 in dokončanjem ceste do Loke dve   vić (l. 1920), notranji minister dr. Anton   Jagrič, Pečina, Likovnik, Kovačič, Firm,
       leti prej, postala pomembna pridobitev   Korošec (l. 1935), maršal Josip Broz Tito   Žnideršič in drugi. Aktivnosti društva so
       za transport iz Štajerske proti hrvaškemu   (l. 1946 in 1955), burmanski predsednik   se od l. 1918 najprej odvijale v dvorani
       Zagrebu.                                U Nu (l. 1955), predsednik indijske vlade   Hotela Juvančič. V okviru društva je de-
                                                                                        lovala knjižnica, čitalnica in pevski odsek.
                                                                                           Leta 1926 je bil iz Sevnice v Zidani
                                                                                        Most prenešen sedež posavske podru-
                                                                                        žnice  Slovenskega  planinskega  društva,
                                                                                        ki je bilo ustanovljeno l. 1900, na pobudo
                                                                                        tedanjega načelnika Osrednjega odbora
                                                                                        Slovenskega planinskega društva Lašča-
                                                                                        na Frana Orožna.
                                                                                           V letih 1925 do 1930 je na gradu v Šir-
                                                                                        ju živela baronica Hermina Schmigoz,
                                                                                        hči feldmaršallajtnanta Juliusa Josefa An-
                                                                                        tona barona Schmigoza in vnukinja slov-
                                                                                        ničarja Janeza Krstnika Leopolda Šmigo-
                                                                                        ca iz Haloz.
                                                                                                        Zapisal: Matej Hohkraut
                                                                                             Slika je objavljena na portalu dLib.si
                                                                                              Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
                                                                                              Objavljeno tudi na: www.kamra.si,
      L. Mayer: Steinbrücke am Einfluss der San; jeklorez, 1835/1845)                                          Album Slovenije

                                                                                                                            31
   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36