Page 24 - Laski_Bilten_st75_NR
P. 24

KNJIŽNICA










       Blizu ljudem - dan slovenskih splošnih knjižnic 2019         ljudeh, ki si prizadevajo, da knjižnica diha za nas, ki prihajamo
                                                                    in odhajamo. Vi pa ostajate in vedno znova snujete nove dogodke,
         20. novembra praznujemo dan slovenskih splošnih knji-      ki bogatijo naša življenja. Hvala za vsa Vaša prizadevanja, pri-
       žnic. Zadnja leta pa pod okriljem Združenja splošnih knjižnic   jaznost, lepe besede, svetovanja pri izbiri knjig, za skrb, da je knji-
       pripravimo kar ves teden splošnih knjižnic, naslovljen Moja   žnica prijazna, sončna za vse, ki jo obiskujemo. Hvala, da tako
       knjižnica praznuje. Njegov letošnji slogan je bil Blizu ljudem.  srčno skrbite za knjige in bralce. Vaša knjižnica je res Blizu lju-
         Ob tovrstnih priložnostih izpostavimo nekatere pomenljive   dem. Le tako naprej!
       številke o našem delu, saj smo splošne knjižnice najbolj obiska-
       ne kulturne ustanove v Sloveniji. Storitve slovenskih splošnih                                           Matej Jazbinšek
       knjižnic uporablja preko 60 % prebivalcev Slovenije, letno be-  (V celoti objavljamo prispevek, ki je pred tem že izšel v Novem
       ležimo več kot 10 milijonov obiskovalcev, izposodimo 23 mili-  tedniku, 30. 10. 2019.)
       jonov enot gradiva in izvedemo 25.000 prireditev na leto. Poleg
       tega smo tudi najbolj dostopne kulturne ustanove, saj 58 splo-  Pomembna obletnica laške čitalnice in tiskane knjige
       šnih knjižnic izvaja dejavnost na 273 lokacijah (krajevne knji-
       žnice oz. enote) in 92 postajališčih premičnih zbirk ter s 13 po-  Osrednja prireditev Bralne značke za odrasle Knjižnice Laško
       tujočimi knjižnicami, ki se ustavljajo na 719 postajališčih. Tem   in prireditve ob prazniku reformacije sta bili letos v luči 150.
       se bo prihodnjo jesen pridružila tudi Posavska potujoča knji-  obletnice laške čitalnice. Tiskana knjiga ostaja tudi 500 let kas-
       žnica z več kot 50 postajališči, kamor je delno vključena tudi   neje osnovni medij človekovega izobraževanja.
       naša knjižnica z območjem občine Radeče. Tako smo letošnje     Knjižnica Laško že od leta 2007 pripravlja Bralno značko za
       dogodke ob dnevu splošnih knjižnic začeli v naši enoti Knjižni-  odrasle, v katero se vsako leto vključijo številni njeni člani. Po-
       ci Radeče, kjer smo občane seznanili z novo storitvijo knjižnice,
       ki jo bodo lahko začeli uporabljati prihodnje leto.
         Osrednje praznovanje v občini Laško pa smo pripravili v
       Knjižnici Rimske Toplice, kjer smo 25. novembra gostili Vlas-
       to Nussdorfer, pravnico, dolgoletno varuhinjo človekovih pra-
       vic, državno tožilko, ustanoviteljico in nekdanjo predsednico
       društva Beli obroč ter avtorico več knjig, trenutno pa nepoklic-
       no svetovalko v uradu predsednika republike na področju člo-
       vekovih pravic. Ob vsem tem pa je tudi zagovornica splošnih
       knjižnic in tako je bila nadvse primerna gostja ob obeležitvi na-
       šega praznika. Na prijetnem večeru nas je navdušila, saj se je iz-
       kazala za iskrivo in dostopno sogovornico, s posluhom za ljudi
       in njihove težave. Ob tem je tudi izpostavila pomen branja in
       ogromno vlogo splošnih knjižnic, pohvalila knjižnične prostore
       v Rimskih Toplicah in podprla naša prizadevanja za povečanje
       prostorov v Laškem.                                          Foto Jure Šantej
         S tem dogodkom nam je še enkrat več uspelo dokazati, da je
       naše poslanstvo biti »blizu ljudem«. Za to se vsakodnevno tru-  leg priporočilnih seznamov kakovostnih naslovov domačega
       dimo z rednimi dejavnostmi, prireditvami, knjižničnimi zbir-  in tujega prevedenega leposlovja kot tudi poljudno-strokovnih
       kami, tretjim prostorom, predanostjo našemu delu in še marsi-  knjig je Bralna značka tudi nosilka številnih z branjem pove-
       čim. Da pa ne bomo o svojem delu pisali zgolj sami, objavljamo   zanih dejavnosti: predstavitev knjig in pogovorov o prebranih
       misli naše zveste članice iz Rimskih Toplic, ki je ob dnevu splo-  knjigah, vsakoletna osrednja prireditev v Kulturnem centru La-
       šnih knjižnic o Knjižnici Laško zapisala sledeče.            ško, zaključki bralnih značk. Kot goste bralnih značk so gostili
         Vse najboljše vsem zaposlenim v Knjižnici Laško. Kaj Vam naj   številne znane osebnosti. Letos so na prireditev povabili pisate-
       ob praznovanju zapišem? Morda to, da je čar Knjižnice Laško v   lja, scenarista, komediografa in promotorja branja Toneta Par-
                                                                    tljiča, ki je bil dolga leta predsednik Bralne značke Slovenije. Na
                                                                    svoj humoren način je pripovedoval o mladostniških dogodivš-
                                                                    činah. A ob vsem smehu je tudi poudaril, da dobre knjige polni-
                                                                    jo življenje, spodbujajo domišljijo in izboljšujejo spomin.
                                                                      Poleg osrednjega gosta Toneta Partljiča je prireditev poudari-
                                                                    la pomen čitalnice v Laškem. 26. septembra 1869 je bil namreč
                                                                    izvoljen prvi odbor čitalnice, s čimer je bilo na laških trških tleh
                                                                    ustanovljeno prvo narodno društvo Čitalnica. Temeljni namen
                                                                    čitalnic je bil oblikovati in razvijati slovensko besedo in petje
                                                                    ter prebujenje narodne zavesti Slovencev. Čitalnice so bile v tis-
                                                                    tem obdobju zelo pomembne za izobraževanje odraslih. To je
                                                                    bil prostor, kamor so ljudje hodili, da bi se družili, ob čemer
                                                                    so se tudi učili. Vse družabne in kulturne dejavnosti so bile v
                                                                    slovenskem jeziku – vsa predavanja, javna branja literature, re-

       24
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29