Page 42 - Laski_Bilten_st71_NR

SOCIALA

premoženjskim stanjem, sicer je pogod- o mediaciji. Dogovorita se na primer lah- zakonca. Ženitne pogodbe preprečuje-
ba izpodbojna. Po določilih Obligacijske- ko glede skupnega premoženja, posebne- jo tudi nastanek morebitnih sporov gle-
ga zakonika jo lahko izpodbija zakonec, ga premoženja, prevzemanja dolgov, do- de delitve skupnega premoženja ob raz-
ki ni bil seznanjen s premoženjskim sta- ločujeta deleže na skupnem premoženju, vezi zakonske zveze in se s tem izogneta
njem drugega zakonca, v roku enega leta, se odločita, da ohranita vsak svoje poseb- v večini primerov dolgotrajnemu prav-
odkar je izvedel za okoliščine v zvezi s no premoženje, kako se bo delilo skupno danju in velikih dodatnih stroškov. Naj-
premoženjskim stanjem drugega zakon- premoženje v primeru razpada zakon- večja prednost bi znala biti v tem, da se
ca in v objektivnem roku treh let od skle- ske zveze …). S pogodbo o ureditvi pre- zakonca, ki nista v sporu glede skupnega
nitve pogodbe. Pogodba mora biti skle- moženjskih razmerij zakonca ne moreta premoženja, lažje sporazumeta o vzgoji
njena pred notarjem v obliki notarskega urejati vprašanj glede vzgoje in varstva, in varstvu, stikih in preživnini skupnih
zapisa. Notar mora zakonca pred sklenit- stikov in preživnine mladoletnih sku- mladoletnih otrok.
vijo pogodbe seznaniti z zakonitim pre- pnih otrok, do katerih pride v primeru Na drugi strani bo sklepanje ženitnih
moženjskim režimom in ju poučiti o pre- razveze zakonske zveze. pogodb prineslo tudi pomanjkljivosti.
moženjskih pravicah in obveznostih, ki Zakonca lahko pogodbo o ureditvi Običajno se namreč sklepajo pred skle-
izhajajo iz zakonika. Notar se mora tudi premoženjskih razmerij pozneje spreme- nitvijo zakonske zveze, ko je med bo-
v celoti prepričati, da sta zakonca razu- nita tudi tako, da razdelita do tedaj nasta- dočimi zakonci prisotna močna čustve-
mela pomen in pravne posledice vsebi- lo skupno premoženje in za v prihodnje na povezanost, ki lahko vpliva na to, da
ne ženitne pogodbe ter se prepričati, da vzpostavita nov pogodbeni režim ali pa eden od zakoncev privoli na dogovor, ki
njena vsebina ne nasprotuje Ustavi, pri- se odločita, da med njima v prihodnje ve- ga postavlja v slabši položaj kot v prime-
silnim (kogentnim) predpisom ali mo- lja zakoniti premoženjski režim. ru veljavnosti zakonitega premoženjske-
ralnim načelom. V nasprotnem primeru Posledica pogodbe o ureditvi premo- ga režima. Pobuda za sklenitev ženitne
je takšna pogodba nična, notar pa mora ženjskih razmerij, ki je neveljavna ali ne- pogodbe je lahko tudi pokazatelj neza-
sklenitev takšne pogodbe zavrniti. jasna na način, da ni mogoče razbrati upanja do bodočega zakonca, kar lahko
Nadalje mora biti takšna pogodba vpi- premoženjskega režima med zakoncema, negativno vpliva na bodoče odnose med
sana v register pogodb o ureditvi premo- je, da med zakoncema velja zakoniti pre- zakoncema. Zagotovo pa je, da s skle-
ženjskih razmerij, ki ga vodi Notarska moženjski režim. nitvijo teh pogodb ni mogoče predvide-
zbornica Slovenije. Uveljavlja se načelo Med prednostmi pogodb o ureditvi ti vseh težav in sporov, do katerih lahko
zaupanja v register, kar pomeni, da proti premoženjskih razmerjih lahko zagoto- pride med zakoncema med trajanjem za-
tretjim osebam ženitne pogodbe učinku- vo izpostavim, da je lahko v korist ene- konske zveze in v primeru razveze.
jejo zgolj v primeru, ko so vpisane v regi- ga od zakoncev dogovorjeno, da bodo Pogodba o sklenitvi premoženjskih
ster, sicer se domneva, da za premoženj- njegovi potomci po njegovi smrti dobili razmerjih oz. ženitna pogodba je ena iz-
ska razmerja med zakonci velja zakoniti večji delež v primerjavi s preživelim za- med novosti, ki jo prinaša Družinski za-
premoženjski režim. Tretje osebe lahko koncem. S tem umrli zakonec doseže, da konik in pomeni velik odstop od tradi-
iz registra razberejo le, da je med dolo- pretežni del njegovega premoženja osta- cionalne kogentne zakonske ureditve
čenima zakoncema sklenjena pogodba o ne v krvnem sorodstvu. Nadalje bo tako premoženjskopravnih razmerij med za-
urejanju premoženjskih razmerij in pri možno zavarovati tudi pridobitno de- koncema, saj bosta zakonca imela mož-
katerem notarju je v hrambi, ne morejo javnost enega od zakoncev, s katero se nost po svoji volji odločati glede premo-
pa izvedeti vsebine pogodbe. ukvarja v času trajanja zakonske zveze. ženjskih razmerjih med njima. V kolikor
Družinski zakonik s svojimi določili Pogodba bo lahko določala, da eden od se te možnosti ne bosta poslužila, pa bo
določa tudi vsebino, ki jo lahko zakonca zakoncev ne bo upravičen do deleža na zanju veljal zakoniti premoženjski režim
urejata s takšno pogodbo. Z ženitno po- pridobitni dejavnosti drugega od zakon- – režim, ki ga določa veljavna zakonoda-
godbo je mogoče urejati premoženjska cev. Zakonec se bo lahko zavaroval tudi ja.
razmerja med zakoncema, tudi dogovor pred odgovornostjo za dolgove drugega
o preživljanju v času trajanja zakonske zakonca, s čimer bo zakonec zavaroval Nataša Klobasa, univ. dipl. prav.,
zveze in za primer razveze ter sporazum svoje premoženje pred upniki drugega strokovna delavka CSD Celje

(Žmuc - Tomori, 1989: 7) Zato spodbuda
očetom, da ozavestite in se opolnomočite
v svoji starševski vlogi, ker je pomembna.
Ta prispevek je sicer namenjen druži-
nam, kjer sta starša ločena. Mogoče pa je
videti vzporednice tudi v družinah, kjer
starša nista ločena. V prispevku so izvze-
te tiste družine, kjer je bilo prisotno nasi-
OČETJE – POMEMBNI STE! lje v družini ali kakšne drugačne zlorabe.
V takšnih primerih se stiki dogovarjajo
individualno in so lahko tudi omejeni,
Ta prispevek ni namenjen samo oče- voliti, da prevzamejo svojo vlogo. »Vloga npr. stiki pod nadzorom ali stiki na dru-
tom, temveč tudi materam. Tudi mame nobenega od njiju ne zmanjšuje pome- gačen način (in ne osebni).
se moramo zavedati pomena očetov in na drugega, ne zapostavlja njegove vred- Na začetku se mi zdi pomembno po-
jih v njihovi vlogi spodbujati ter jim do- nosti, temveč jo še dopolnjuje in veča.« jasniti, da moramo pristojne instituci-

42