Page 31 - LaskiBilten_st94

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

va roka obdarila toli bogato, da se ne čudi- Prof. Tone Strojin, zgodovinar slo-
mo pesnikom, ki tako navdušeno opevajo venskega planinstva (Prof. Fran Oro-
našo domovino. /…/ Pospešilo pa je ta opis žen in začetki Slovenskega planinstva,
tudi lastno opazovanje te čudesne dežele, 1993).
ki sem jo prepotoval in spoznal malone po »Orožnova študijska leta na Dunaju
vseh nje delih. so zelo vplivala na njegovo kasnejše de-
»Prof. Fran Orožen je bil v svojem času lovanje. Pri prof. Simonyju, utemeljitelju
najboljši ljubljanski geograf in eden naj- znanstvenega raziskovanja Alp, se je »na-
boljših zgodovinarjev. Med Slovenci je bil lezel» skromnosti, natančnega opazovanja
eden prvih, ki je v planinskem opisovanju in radosti ob spoznavanju gora. Kot raz-
Lani smo različni organizatorji v La- iskovalec in profesorjev asistent bi Oro-
škem pripravili številne dogodke ob spoznal pomembnost zgodovinskih podat- žen lahko ostal na Dunaju, ampak se je
100-letnici Planinskega društva Laško, kov in opozarjal na naravne znamenito- kot domoljub vrnil v domovino, saj je čutil
ob čemer smo precej pozornosti na- sti.« poslanstvo v izobraževanju slovenskih uči-
menili tudi Franu Orožnu, mdr. s po- Prof. Janko Orožen, celjski zgodovi- teljev geografije in zgodovine.«
tujočo razstavo o njem in pričujočim nar (Planinski vestnik; l. 1953, št. 12) Marjeta Keršič Svetel, avtorica in vo-
podlistkom oz. zgodbo na portalu Ka- »V osebnosti in delu prof. Frana Orožna diteljica TV oddaje Gore in ljudje (pre-
mra. in Slovenskega planinskega društva (SPD) davanje Vloga Laščana Frana Orožna
Za zaključek navajamo še nekaj Oro- takratnega časa je vgrajeno vse tisto, kar pri slovenskem planinstvu, Knjižnica
žnovih misli oz. misli o njem, ki naj še planinstvo približa vsakemu, a ga hkrati Laško, 29. 9. 2015).
bolje orišejo njegovo osebnost in pomen. ozavešča v narodnostnem, kulturnem, lju- Konec.
Življenjski moto prof. Frana Orožna se biteljskem in družabnem zagonu. Videl je Prispevala: Gabrijela Pirš
je glasil Kdor ne vidi svoje domovine, je ne dlje kot ostali sodobniki v SPD in z oseb- in Matej Jazbinšek
bo imel rad. V predgovoru h knjigi Voj- nim zgledom prispeval, da se je na planin- Fotografije so last Knjižnice Laško
vodina Kranjska pa je l. 1901 zapisal: In stvo in gorništvo pričelo gledati več kot na Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
zares, prav slovensko zemljo je Stvarniko- šport v današnjem pomenu besede.« Vir: www.kamra.si

ALBUM LAŠKEGA njeno tej pobudi in so z navodili pomagali pri ustanavljanju.
V maju 1953 je bil izvoljen pripravljalni odbor v sestavi: Mi-
70 let organiziranega planinstva v Rimskih Toplicah hael Škornik, Magda Sluga, Dani Škornik, Rezika Privšek in
Štefka Verdev. V mesecu juliju so ugotovili, da imajo že 60
Kopitnik skalni samotar, vremenu gospodar, članov, kar je bil pogoj za ustanovitev PD.
ob dežju, megli in ko se stemni, 11. avgusta 1953 je bil v prostorih Nove pošte v Rimskih
obraz tvoj se ne spremeni. Toplicah ustanovni zbor PD Rimske Toplice, kjer so izvolili
V senci in pripeki sta negibni tvoji veki. UO, in sicer so ga sestavljali: Lev Tičar, Alojz Kozelj, Magda
Franček Knez
Sluga, Dani Škornik, Rezi Privšek, Anton Hohkraut, Erik Po-
lanc, Drago Grimšič, Anica Brecelj, Rafko Ajdnik in Alojz Vi-
Planinstvo je bilo v Rimskih Toplicah prisotno že pred II.
svetovno vojno, le da so bili planinci člani podružnic, ki so vod. V nadzornem odboru (NO) so bili: Mihael Škornik, dr.
bile sestavni del Slovenskega planinskega društva (SPD) in Jože Dolanc in Polde Pavčnik. Prvi predsednik PD Rimske
so zajemale zelo velik teritorij. Po vojni so nastala manjša pla- Toplice je bil Lev Tičar. Na ustanovni zbor je bil vabljen tudi
ninska društva (PD), ki so se povezala v enotno Planinsko zve- najstarejši planinec Rimskih Toplic tov. Peter Kranjc.
zo Slovenije (PZS). Že na tem zboru so začrtali nekaj prednostnih nalog: čuva-
Planinci Rimskih Toplic so bili člani različnih društev – iz nje flore, markiranje poti Kopitnik–Stražnik–Kozje, zbiranje
Laškega, Hrastnika, Radeč – največ jih je bilo vključenih v PD naročnikov Planinskega vestnika, pridobitev novih članov in
Laško. ustanovitev planinske postojanke na Kopitniku.
Leta 1953 je bilo v kraju že toliko planincev, da so začeli Sprejet je bil Pravilnik PD Rimske Toplice in višina člana-
razmišljati o samostojnem društvu. PD Laško je bilo naklo- rine: cicibani do 6 let 25 din, pionirji do 14 let 50 din, mladin-

Trbežnikova domačija leta 1958 Obnovitvena dela na koči na Kopitniku

31