Page 29 - LaskiBilten_st94
P. 29

KNJIŽNICA

       nika,  100-letnice rojstva mladinske pisateljice  Ele Peroci ter   misija zapisala: »Selišča v ospredje postavijo prav to, včasih zara-
       400-letnice rojstva dramatika in pisatelja J. B. Moliera.    di želje po posredovanju vsebine po krivici zanemarjeno, zvočno
         Ob začetku leta pa se ozrimo še na lanske prejemnike presti-  plat pesništva. Vendar ne na račun vsebine, nasprotno – tudi te-
       žnih literarnih nagrad. Veliko Prešernovo nagrado za življenj-  matike, ki jih obdeluje: rastlinstvo in živalstvo, telesnost, ljube-
       sko delo je prejel akademik, klasični filolog, literarni zgodovi-  zen, materinstvo, minevanje; postanejo bolj poglobljene in kom-
       nar in pisatelj Kajetan Gantar, nagrado Prešernovega sklada   pleksnejše kot v njenih prejšnjih zbirkah.«
       pa pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v   Prejemnik zlatnika poezije, priznanja za življenjski pesniški
       zadnjih treh letih. Ponosni smo, da smo oba ustvarjalca že gos-  opus, za ustvarjalni prispevek k slovenski kulturi in literaturi
       tili v laški knjižnici.                                      ter za žlahtnost pesniškega jezika, je bil »Človek, Umetnik« Iz-
         Delovo nagrado za najboljši roman leta kresnik je prejel Ro-  tok Osojnik. »Če bi res morali razdrobiti, opredeliti, bi lahko za-
       man Rozina za roman Sto let slepote. V romanu je kresnikova   pisali še pesnik, doktor znanosti, antropolog, zgodovinar, kom-
       komisija »prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.
       Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je   parativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, predavatelj,
       še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi   urednik, ustanovitelj in organizator številnih mednarodnih in do-
       zato, ker jih Roman Rozina zna videti.«                      mačih ustanov, gibanj in prireditev, alpinist, turistični vodnik in
         Na Trubarjevi domačiji v Rašici so lani podelili že 30. Rožan-  popotnik – in še vse to je najbrž premalo,« so zapisali v uteme-
       čevo nagrado za najboljšo zbirko esejev. Z zbirko Znamenja v   ljitvi.
       kroženju je slavil Uroš Zupan. »To je knjiga zaljubljenca v poe-  Na 38. Slovenskem knjižnem sejmu so podelili veliko nagra-
       zijo, ki svojo drzno izvirnostjo branja pesmi skozi izkušnjo, skozi   do naj knjiga leta 2022, ki jo je prejel David Zupančič za knjigo
       življenje ne izpisuje le zgoščenega navodila za branje poezije, am-  Življenje v sivi coni.
       pak se tej vrhunski duhovni disciplini predvsem razkošno pesni-  Koga pa se bomo spomnili v letu 2023?
       ško poklanja,« je presodila žirija.                            Vlada je leto 2023 razglasila za leto Karla Destovnika – Kaju-
         Prvič so podelili tudi častno Rožančevo nagrado, ki jo je pre-  ha kot poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti
       jela Manca Košir za tridesetletno delo pri organizaciji podeli-  Slovencev. Leto bo tako zaokrožilo dogajanje, ki je potekalo že
       tev Rožančeve nagrade, pri delu v odboru društva in v žiriji, še   minulo leto, ko je minilo sto let od Kajuhovega rojstva. »Njego-
       posebej pa za njenih sedem knjig pisemskih esejev, ki predsta-  vo književno delo ni le dokument takratnega časa, temveč obenem
       vljajo posebno zvrst esejistike in dopisovanja z izjemnimi posa-  izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost,« so
       mezniki.                                                     zapisali v Uradu vlade za komuniciranje.
         Društvo slovenskih pisateljev je Jenkovo nagrado za najbolj-  Leta 2023 bomo obeležili še naslednje obletnice: 140-letni-
       šo pesniško zbirko zadnjih dveh let podelilo Nataši Velikonja za   co smrti skladatelja Richarda Wagnerja, 100-letnico rojstva pe-
       zbirko Prostor sredi križišč. Kot je ob prejetju nagrade poveda-  snika Mateja Bora, 210-letnico rojstva skladatelja Giuseppeja
       la Velikonja, je s pesniško zbirko v tej dobi norosti, destrukcije,   Verdija, 210-letnico rojstva jezikoslovca  Frana Miklošiča  ter
       blaznosti in padca racionalnosti iskala kanal svetlobe, ki bi jo   na lokalnem nivoju 30-letnico smrti arheologa Toneta Kneza.
       ohranil pri zdravi pameti, in našla ga je v ljubezni. »Ne samo v   Spomnili pa se bomo tudi 90-letnice rojstva rojakov in strokov-
       ljubezni med dvema osebama, ampak v nekem širšem pomenu
       besede, v ljubezni kot konceptu,« je izpostavila.            njakov s področja elektrotehnike dr. Petra Šuhla in dr. Rafaela
         26. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta je   Cajhna.
       prejela Kristina Kočan za zbirko Selišča. V obrazložitvi je ko-                                           Gabrijela Pirš




          IN MEMORIAM: ANDREJ AJDIČ             izbrisan iz slovenske kulture, ki je izšla   cilj imam pred seboj pri vsakem delu, se
          (12. 7. 1937–22. 12. 2022)            l. 2006 pri Založbi Koščak. V uvodu je   moram najprej osvoboditi samega sebe.
                                                zapisal, da  »je pri ustvarjalnem aktu   Tako ni karakterizirana samo dimenzi-
            Na laškem pokopališču smo se 28.
          decembra 2022 poslovili od akadem-    poleg intelekta pomemben tudi čustve-  ja ustvarjanja, ampak tudi kontempla-
          skega slikarja, grafika in kiparja An-  ni naboj. Če hočem doseči svoj cilj, in   tivni pogled, nujen za dosego izpovedi.
          dreja Ajdiča.                                                                Sporočilnost mojega skulpturnega izra-
            Njegovo ustvarjanje je rodno La-                                           žanja je spodbujena na umetniški na-
          ško spoznalo l. 1983, ko je tukaj raz-                                       čin. Ujeti trenutke občutenega, slišanega
          stavljal. Za predstavitev v publikaciji                                      in videnega, jih podaljšati navkljub ne-
          Znani  Laščani  avtorice  Metke  Kova-
          čič pa je umetnik sam posredoval 60                                          zadržnosti iztekajočega se časa.«
          bolj ali manj obsežnih zapisov. Nana-                                           Ajdič se je 12. 7. 1937 rodil v obrtni-
          šajo se predvsem na njegove razstave iz                                      ški družini v Laškem. Kmalu se je dru-
          90. let in so bili objavljeni v časopisih:                                   žina za nekaj časa preselila v Gradec.
          Die Presse, Morgenpost, Express, Blick                                       Po nižji gimnaziji v Celju se je izučil
          - Mittel Deutsche Zeitung, Delo, Slo-                                        zlatarske obrti in izobraževanje nada-
          venec itd. ter na tri Ajdičeve razstavne                                     ljeval v Ljubljani na šoli za oblikovanje.
          kataloge, ki so izšli v Avstriji in Nem-
          čiji.                                                                        Nato se je vpisal na Akademijo za upo-
            V laški knjižnici si lahko izposodite                                      rabno umetnost na Dunaju, kjer je tudi
          obsežno avtobiografijo Andrej Ajdič -                                        diplomiral.



                                                                                                                           29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34