Page 29 - LaskiBilten_st92_zaSplet
P. 29

PORTRET












































       Otroštvo in mladost na kmetiji          ro igral orglice, z glasbo pa ga je okužil   »Pišem o vseh dogodkih, tudi o dana-
                                               tudi starejši brat. Zaključi kmečkih opra-  šnjem bom napisal – kako sva se sreča-
         »Imel sem res lepo otroštvo,« pravi Jože.   vil so bili vedno pospremljeni s petjem,   la in o čem sva govorila. Vsak dan napi-
       Odraščal je na podeželju, na kmetiji – ne   igranjem in plesom. »Od majhnega sem   šem eno stran in do danes sem napisal že
       v razkošju, a otroštvo je ob skrbnih star-  bil navdušen nad glasbo. Osnove sem tako   22 knjig.« Če mu ob večerih čas dopušča,
       ših ter v družbi sedmih bratov in sester   dobil že doma, leta 1952 pa sem se pridru-  rad pregleda časopise ali prebere kakšno
       bilo neponovljivo, še dodaja. Bilo je več   žil laški godbi.«                    knjigo. Že ob nastopu penzije si je rekel,
       lepih dogodkov kot slabih, čeprav je del   Z obema bratoma je pogosto igral na   da bo več bral, največ oz. najraje pa pre-
       njegovega otroštva zaznamovala tudi 2.   raznih likofih, godovnih dnevih in ofi-  bira čtivo s področja psihologije. »Prede-
       svetovna vojna, v začetku 50. let pa tudi   ranjih. Ko je starejši brat šel v vojsko, je   lal sem Antona Trstenjaka, patra Karla
       obdobje obvezne oddaje kmetijskih pre-  igranje nekoliko zamrlo, kasneje pa sta z   Gržana, Immanuela Kanta.«
       sežkov. Vsako jutro so morali v mlekar-  bratom Francem ustanovila še en ansam-     Pravi, da se ne boji konca. »Vsakemu
       no, ki se je takrat nahajala na Orožnovem   bel, kvintet, s katerim so igrali na veseli-  je dano toliko let, kot je določeno. Zado-
       trgu, oddati več kantic mleka, medtem   cah v Sedražu, Rečici, Šentlenartu. Ko je   voljen sem s svojim življenjem in s tistim,
       ko mleka za domačo rabo ni ostalo niti   v vojsko odšel Jože, so z igranjem ponov-  kar sem dosegel.« Še vedno igra pri laških
       za belo kavo. »To so bili težki časi. Ostalo   no začasno prenehali.             godbenikih, zadnjih sedem let pa je akti-
       mi je v spominu, da so po kmetijah hodili                                        ven tudi v veteranski godbi, kjer sodelu-
       kontrolorji in preverjali, koliko glav živi-  Večerni ritual                     je 27 godbenikov iz sosednjih in bližnjih
       ne je na domačijah. Oddajati smo namreč                                          občin. Tudi družinsko glasbeno sodelo-
       morali tudi jajca in ker sva z bratom vede-  Z ženo sta poročena že 57 let, v zakonu   vanje še ni povsem zaključeno – z bra-
       la, da bodo prišli preverjat živino, sva po-  sta se jima rodili dve hčerki. Jože razlaga,   tom Milanom sta posnela zgoščenko z 12
       lovila vse kokoši in jih skrila v staro kruš-  da je pri glasbenem udejstvovanju vedno   skladbami, s tistimi, ki jih je Jože igral v
       no peč. Vedela sva, da bo v peči tema in da   imel podporo družine, sploh žene. Obe   obdobju sobotnih in nedeljskih plesov.
       bodo tam tiho,« smeje pripoveduje prigo-  hčerki sta zaključili nižjo glasbeno šolo iz   »Zgoščenke sem razdelil svojim kolegom,
       do iz tega obdobja.                     klavirja, vendar ju glasba ni navdušila v   zdaj pa imam še eno željo, a ne vem, če
         Ob nedeljah se običajno ni delalo, ta   takšnem obsegu kot njega.              bo izvedljiva. Pripravljenih imam 24 pe-
       dan je bil namenjen počitku. Še preden je   Delovno dobo je preživel v lesni indu-  smi, ki smo jih peli na likofih. Skladbe bi
       prestopil prag pubertete je zelo rad pose-  striji, v podjetju Bor Laško. »Tam sem se   bile samo z melodijo, dvo- ali triglasno, ob
       gel tudi po knjigah. »Na teden sem preb-  začel učiti in ostal vse do stečaja. Najprej   katerih  bi  se  lahko  pelo.« Glasba Jožeta
       ral po eno knjigo. Čez dan smo delali, zve-  sem zaključil srednjo lesarsko šolo, nato pa   spremlja od nekdaj – od prvih tonov, ki
       čer pa sem najraje bral v soju petrolejke.   tudi ob delu zaključil višjo šolo. Dobil sem   jih je zaigral v domačem okolju, do da-
       Elektrike takrat še nismo imeli. Večkrat so   delo tehnologa, kasneje sem bil vodja ra-  nes, ko še vedno z veseljem poprime za
       mi doma rekli, da ne morem brati ob ve-  zvoja, ob koncu pa vodja uvoza in izvo-  pozavno in zaigra z godbeniki. Zato ver-
       čerih, ker bo zmanjkalo petroleja. Sicer bi   za.« Zaradi pripadnosti firmi ga je stečaj   jamemo, da bo Jože tudi po več kot 70.
       lahko bral ob nedeljah, ko nismo delali, a   potrl. »Imel sem krizo, vendar sem rane   letih ustvarjanja še pripravil kakšno glas-
       smo se otroci raje igrali in podili po vasi.«  blažil tudi z glasbo, ki me je držala pokon-  beno presenečenje.
         Z glasbo je Jože povezan že od rane   ci in mi dala polet.«
       mladosti. »Glasbe je bilo pri hiši vedno   Po upokojitvi leta 1999 je začel z no-                            Nika Teraž
       dovolj«, pravi. Njegov oče je zelo dob-  vim ritualom. Vsak večer piše dnevnik.                     Foto: Damjan Kolšek

                                                                                                                           29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34