Page 27 - LaskiBilten_st92_zaSplet
P. 27

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

                                               zaveden Slovenec aktivno sodeloval na    la pomembno vlogo v narodnostnem
                                               prvem posvetovanju o ustanovitvi Slo-    pogledu. Organiziral je predavanja,
                                               venskega planinskega društva (SPD)       družabne plese in na ta način pridobi-
                                               15. oktobra 1892 v gostilni Pri Zajcu v   val članstvo, predvsem s slednjimi pa
                                               Ljubljani. Pripravljalni odbor je sestavil   tudi finančna sredstva za uresničeva-
                                               pravila, ki jih je cesarsko-kraljevo not-  nje smelih načrtov društva. Kot pred-
       ZGODBE IZ                               ranje ministrstvo potrdilo 10. januarja   sednik je bil odgovoren za gospodarje-
                                               1893 pod številko 30637.
       DOMOZNANSKE KAMRE                          Ustanovni občni zbor SPD je potekal   nje društva, za gradnjo številnih koč in
                                                                                        markacijsko delo. SPD je kot branik slo-
                                               27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri   venskega jezika striktno stremel k upo-
       Fran Orožen, prvi predsednik            Maliču v Knafljevem prehodu v Lju-       rabi slovenščine pri označevanju poti in
       Slovenskega planinskega društva         bljani. Kot eden izmed ustanoviteljev    imen gora, markacisti pa so pomagali
       (1853–1912) (3)                         je bil Orožen izvoljen za prvega pred-   celo vojnemu geografskemu zavodu na
                                               sednika oz. načelnika SPD. Le-to je pod
         Prof. Fran Orožen je kot ugleden ge-  njegovim vodstvom zraslo v vsesloven-    Dunaju pri risanju zemljevidov sloven-
       ograf,  izvrsten poznavalec slovenskih   sko  organizacijo,  ki  je uspešno  klju-  skih dežel.
       dežel in njihove zgodovine ter narodno   bovala nemškemu pritisku in odigra-        V prvem letu delovanja je imel SPD
                                                                                        že sedem sej in pridobil 225 članov ter
                                                                                        ustanovil dve podružnici – Kamniško
                                                                                        (19. 7. 1893) in Savinjsko (20. 8. 1893).
                                                                                        Po odstopu s funkcije predsednika l.
                                                                                        1908 je Orožen ostal v SPD kot častni
                                                                                        član in še naprej gojil znanstveno gor-
                                                                                        ništvo.
                                                                                           Se nadaljuje.

                                                                                                      Prispevala: Gabrijela Pirš,
                                                                                                               Matej Jazbinšek
                                                                                            Članska izkaznica je last Slovenskega
                                                                                                            planinskega muzeja
                                                                                              Rubriko pripravlja Knjižnica Laško


                                                                                        Vir: www.kamra.si
                                                                                        Razstava je v oktobru na ogled na občin-
       Članska izkaznica SPD dr. Josipa Oblaka za leto 1904, s podpisom predsednika Frana Orožna  skem dvorišču v Laškem


        ALBUM LAŠKEGA


        Cerkev blaženega Antona Martina Slomška v Zgornji
        Rečici pri Laškem


           V letu, ko obeležujemo 150-letnico rojstva velikana slo-
        venske arhitekture Jožeta Plečnika in 160-letnico smrti
        škofa, narodnega buditelja in pisatelja bl. Antona Martina
        Slomška, v rubriki predstavljamo cerkev v Rečici, ki je pove-
        zana z obema osebnostma.
           Cerkev, zasnovana po načrtih Janeza Valentinčiča, asistenta
        arhitekta Jožeta Plečnika, je bila zgrajena leta 1939. Kot prva v
        Sloveniji je bila leta 2000 posvečena blaženemu Antonu Mar-
        tinu Slomšku (26. 11. 1800–24. 9. 1862).                    Fotografija cerkve blaženega Antona Martina Slomška iz l. 1959
           Pobudo za gradnjo je dal domačin Nikolaj Šergan, ki se je
        v ruskem ujetništvu zaobljubil, da bo ob srečni vrnitvi storil   svojim drugim obiskom pri nas Slomška razglasil za blažene-
        vse, da bodo v Rečici postavili cerkev. Domov se je vrnil leta   ga in tako je lahko leto kasneje, 17. septembra 2000, mari-
        1920 in nato kot ključar skupaj z drugimi vaščani po več letih   borski pomožni škof dr. Jožef Smej cerkev posvetil blaženemu
        prepričevanja za gradnjo pridobil še župnika Jožeta Lončari-  Antonu Martinu Slomšku.
        ča. Cerkev so gradili od leta 1936 do 1939 na zemljišču, ki ga                     Vir: Herek, B.: Rečiška lepotica, 2020
        je podaril Matija Golouh. Mariborski škof Ivan Jožef Toma-                        (https://www.druzina.si/clanek/recica)
        žič jo je 20. maja 1939 začasno posvetil Slomškovemu krstne-              Besedilo in fotografijo je prispeval: Gvido Jeran
        mu zavetniku Antonu Puščavniku. Ta začasnost je nato trajala                         Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
        dobrih 60 let. 19. septembra 1999 je papež Janez Pavel II. med                      Vir: www.kamra.si, Album Slovenije



                                                                                                                           27
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32