Page 38 - LaskiBilten_st88_NR

PORTRET

je bilo tudi po 12 na leto – je bil vedno
precizen. Prikaz ljudskih šeg in delovnih
opravil je vedno želel prikazati v čim bolj
avtentičnem vzdušju. »Vedno sem izha-
jal iz tega, da moraš vsako stvar narediti
v detajlih od začetka do konca. Niso po-
membne samo besede in oblačila; tukaj je
tudi uporaba rekvizitov, treba je raziska-
ti za kaj se je določen pripomoček upora-
bljal, kaj so ljudje jedli in kaj počeli.«
Ker je tudi sam odraščal na kmetiji,
mu je bilo veliko delovnih opravil in na-
čin življenja znan, zato mu je bilo pri de-
lovanju v odboru vsekakor nekoliko laž-
je. »Sem ponosen Šentrupertčan. Mojega
izvora, porekla, stanja in statusa, ki sem
ga imel kot otrok, nisem nikoli zanikal.
nje je bilo vseskozi zaznamovano z veliko Poleg pisane besede ga je od nekdaj za- Nismo imeli veliko in živeli smo skromno,
odpovedovanji tudi na račun normalne- nimal tudi film. Doma dolgo niso imeli ampak se tega nisem nikoli sramoval. Poz-
ga, mnogokrat podrejenega, mirnega dru- televizije, zato so jo ob priložnostih ho- nal sem veliko opravil, ko sem prišel v Etno
žinskega življenja,« pravi Vlado. Zato je dili gledat k sosedom. »Vedno me je zani- odbor. In delo v odboru sem z veseljem op-
nadvse hvaležen, da je bil deležen velike- malo, kako film naredijo in kaj se dogaja ravljal.« Ko je odbor pred desetletji začel
ga razumevanja, podpore in pomoči dru- v zakulisju. Zanimal me je tehnični vidik s svojim delovanjem, so ljudje veliko op-
žine, žene Mojce in sina Matica. filma. Iz tiste zvedavosti in radovednosti ravil in šeg še poznali, saj je takrat še bil
Politika ga nikoli ni pretirano zanima- sem se vključil v filmski krožek pri prof. tak način življenja, pravi naš sogovornik.
la. Še najbolj se ji je približal po službeni Slavku Pezdirju, ki nas je vpeljal v svet »Ljudi takrat ni bilo treba učiti, medtem
dolžnosti. »V politiko sem bil vpet po lini- filma,« o pridružitvi h krožku v srednji ko je pri današnjih generacijah drugače.
ji Rdečega križa. Dajali smo kakšne kon- šoli razlaga Vlado. Dodaja, da so tam fil- Da spoznajo neko opravilo, šego, navado,
struktivne predloge ali pobude za zadeve, me analizirali, jih snemali in se seznanili jim je le-to treba pokazati. Včasih je bilo to
ki so bile povezane s humanitarnim delom. s postopkom montaže, proces nastajanja spontano, nastalo je kar mimogrede, ker je
Včasih smo govorili po osem ur. Saj je bilo filma pa so si ogledali tudi v profesional- bil to način življenja.«
zanimivo druženje, ni pa bilo nekega efek- nih studiih. Kasneje, ko je že zaključil iz- Žal danes v odboru ni več tako akti-
ta.« Opisuje se kot človek dejanj in po- obraževanje na pedagoški akademiji, se ven, saj mu služba vzame več časa kot
vezovanja. K sodelovanju vedno rad pri- je v krožek vrnil kot predavatelj. Zna- nekoč. »Včasih sem nekaj z lahkoto opra-
tegne čim več ljudi, saj meni, da lahko s nje iz filmske umetnosti je izpopolnjeval vil v eni uri, zdaj potrebujem dve uri. Vse
pomočjo stvari narediš precej bolj kvalite- tudi na filmskem seminarju v Ljubljani. se spreminja. Poleg tega imam rad, da so
tno. »Skoraj ni projekta, da k sodelovanju »Predavatelji so bili sami imenitni režiser- stvari urejene, za kar pa potrebujem veli-
ne povabim ali upokojencev ali društva in- ji. Bilo je od terenskega snemanja do mon- ko časa.« Delo se je z leti namreč precej
validov ali katere druge organizacije. Vem, taže, na televiziji smo bili tri ali štiri dni in spremenilo, saj je čedalje več birokracije,
da sami ne moremo narediti čudežev.« videli, kako se dela sinhronizacija, kako se pojasnjuje Vlado.
montirajo filmi. Imel sem nekaj podlage,
Ljubezen do kulture zato sem imel idejo, da bi v Laškem usta- Hvaležen za preteklost in
novili filmsko sekcijo, ampak mi je zmanj-
Vse od srednje šole dalje, ko je kupil kalo časa.« optimističen za prihodnost
prvi fotoaparat, v objektiv redno ujema Vseeno je v laški občini pustil močan
trenutke z različnih javnih dogodkov in pečat na področju turističnega in kul- Užival je v vseh stvareh, ki jih je v živ-
danes razpolaga z bogatim arhivskim turnega udejstvovanja. Bil je aktivni član ljenju počel in vesel je vseh stikov, ki jih
gradivom, ki ga dopolnjujejo še posnet- upravnega odbora Turističnega društva je ustvaril. »Z vsemi, s katerimi sodelu-
ki ljudskih pevcev in godčevskih viž ter Laško in eno mandatno dobo (od 1995 jem, se dobro razumem. Nikoli nisem imel
pripovedi ljudi na magnetofonski trak. do 1999) tudi predsednik, predvsem pa je težav in redko se mi zgodi, da naletim na
Ljubezen do kulture in besede je izkazo- pomembno prispeval k razvoju Etno od- kakšno oviro. Hvaležen sem vsakemu, ki
je pripravljen kaj narediti in storiti. To je
val tudi z igranjem v amaterski gledali- bora Možnar, katerega predsednik je bil
ški skupini ter s pisanjem prispevkov za kar 30 let, danes pa zaseda mesto častne- velik dar, ki ga spoštujem.«
različne publikacije in knjige, sestavljal je ga predsednika. Pomembno vlogo je imel In medtem ko je preteklost polna le-
govore, pisal vezna besedila in scenarije tudi pri povezovanju kulturnih društev pih spominov, prihodnost prinaša nove
ter vodil prireditve. pri Zvezi kulturnih društev občine Laško načrte. Eden izmed njih je zapis zgodo-
Že kot otrok je bil velik ljubitelj knjig, s Možnar. »Delovanje je bilo zelo razveja- vine laškega Rdečega križa. »Zgodovi-
prisluženim denarjem pa si je takrat pla- no, bogato in široko. Ogromno društev in na je zelo bogata – od prvih nastankov
čal tudi naročnino za revije kot so Cici- ljudi je sodelovalo pri organizaciji raznih do danes. V knjigi bi bil pregled vseh do-
ban, Kurirček in Pionirski list. Doma ima dogodkov. Na vsakem projektu, ki smo ga godkov, ki so se zgodili, od lepih do malo
približno 2000 enot knjižnega gradiva, pripravljali, je sodelovalo 300 nastopajo- manj lepih. To sem si zadal in upam, da
žal pa mu danes zmanjkuje časa za prebi- čih,« pripoveduje Vlado. Delo na kultur- mi bo uspelo.«
ranje proze, rad pa poseže po kakšni pe- nem področju ga je povsem prevzelo. Pri Nika Teraž
sniški zbirki. snovanju posameznih dogodkov – teh Foto: Rok Deželak

38