Page 62 - LaskiBilten_st87_NR
P. 62

DRUŠTVA

       Lovska družina Rečica                                        Ta družina upravlja z loviščem velikim nekaj čez štiri tisoč hek-
                                                                    tarjev od Tremerij do Rimskih Toplic na desnem bregu Savinje.
                                                                      Zaradi pandemije je delovanje lovske družine v lanskem in
       Z ŽENAMI NA LOV                                              letošnjem letu oteženo. Kljub temu pa jim je uspelo sredi avgu-
                                                                    sta na Šmohorju izvesti lovsko strelsko tekmovanje za 53. Vez-
         Rečiški lovci imajo skupni jesenski lov vsako prvo nedeljo v   jak-Horjakov memorial. Tekmovalo je sedemdeset lovcev iz
       novembru na območju Govškega brda. Včasih je bilo med nji-   različnih krajev Slovenije. Teden dni po tekmovanju pa so prav
       mi veliko lovcev z imenom Karel, ki so godovali v tistem tednu,   tako na Šmohorju v sodelovanju s Savinjsko Kozjansko zvezo
       zato so ta lov poimenovali »Korlova jaga«. Kar nekaj desetletij   lovskih družin Celje organizirali tridnevni tabor mladih. Ude-
       pa že namenjajo ta lov tudi za izkazovanje pozornosti svojim   ležilo se ga je 24 učencev zadnjih razredov osnovne šole. S po-
       ženam in partnerkam. Na ta lov jih povabijo v zahvalo, ker jim   močjo strokovnjakov so spoznavali naravo, lovske pse, lovske
       te dovolijo, da so vse jesenske nedelje, od oktobra do konca de-  šege in običaje ter gojitev divjadi.
       cembra, zaradi lova odsotni od doma. Njihove žene se ob tem    Za izboljšavo prehranjevalnih razmer za parkljasto divjad in
       seznanjajo s potekom lova, uživajo v lepotah jesenske narave in   zmanjšanje njenih vdorov v obdelovalne površine nižje ležečih
       preživijo dan v prijetni družbi. Tudi letos je bilo tako, ko so se v   kmetij so vsa leta in tudi letos lovci obdelovali krmne njive na
       nedeljo, 7. novembra pridružile svojim možem na lovu. Seveda   Maliču in Šmohorju. Vseh 75 let so kosili travne površine in
       se tega lova zaradi različnih razlogov ne udeležijo vse žene in   tako preprečevali zaraščanje pašnih površin. Kljub temu so se
       partnerke, zato je prav, da navedem imena letošnjih udeleženk:   vsa ta leta pojavljale škode po divjadi na kmetijskih površinah.
       Marjana Gašperčič, Darinka Gotar, Marjana Mavri, Simona Pa-  Te škode so se povečevale v zadnjih letih, ko je začela naraš-
       vlin in Magda Verhovc. Cokanovo in Mačkovo sta nadomeščali   čati številčnost divjega prašiča. Travne površine so zadnja leta
       hčerki Luna in Ema. Na lovu so se vključile v pogon divjadi, saj   pogosto razrite od divjih prašičev, kar kmetom povzroča velike
       za uporabo orožja niso usposobljene.                         nevšečnosti. Te škode lovci delno sanirajo z ročnim delom, ve-
                                                                    čina pa je tako poškodovana, da je potrebno mulčanje travnikov
                                                                    in ponovno sejanje travnega semena. Obseg teh del se iz leta v
                                                                    leto veča. Pri obdelavi krmnih njiv za divjad, košnji pašnih po-
                                                                    vršin na Maliču in Šmohorju ter sanacije škode po divjadi opra-
                                                                    vijo lovci vsako leto tri do štiri tisoč ur brezplačnega dela.
                                                                      Iz povedanega je razvidno, da rečiški lovci poleg zahajanja
                                                                    v naravo opravljajo tudi številne druge aktivnosti, ki jih drugi
                                                                    ne vidijo. Med te aktivnosti sodi tudi krepitev kulture in oh-
                                                                    ranjaje starih lovskih šeg in navad. Tako so tudi letošnji lov na
                                                                    Govškem brdu zaključili z zadnjim pogonom, to je prijateljsko
                                                                    druženje ob koncu lova. To je bilo na tem lovu še posebej veselo,
                                                                    saj so jim pri tem pomagale njihove žene in njihovi nasledniki.
                                                                      Tako kot se pogoji za življenje divjadi zaradi posegov v nara-
                                                                    vo iz dneva v dan slabšajo, se tudi pogoji za delovanje lovske
                                                                    organizacije zaradi delovanja globalnega kapitalizma poslabšu-
         Ta lov na Govškem brdu ima bogato tradicijo, o čemer pri-  jejo. Rečiški lovci so z dosedanjim več kot stoletnim delom po-
       čata dve fotografiji. Prva je bila posneta pri kapeli na Zavratih   kazali, da bodo tako kot divjad, ki se prilagaja novim bivalnim
       pred sto leti, v nedeljo, 6. novembra 1921, druga pa v nedeljo,   pogojem za preživetje, našli rešitve za obstoj te organizacije in
       7. novembra 2021. Pred sto leti so lovili po Govškem brdu brez   opravljanje naravovarstvenega poslanstva tudi v še težjih pogo-
       žena in pri tem uplenili precej lisic in zajcev. Takratni lov je bil   jih  delovanja.
       leto dni po koncu triletne pandemije španske gripe, ki je v sve-                 Andrej Mavri, fotografiji: arhiv LD Rečica
       tu terjala več milijonov žrtev, letošnji lov pa je bil sredi četrtega
       vala pandemije koronavirusa, ki tudi terja svoje žrtve.

























         Pred sto leti so se udeležili lova lovci in gonjači na povabilo
       zakupnika lovišča laškega župana dr. Roša. Letošnjega lova pa
       so se udeležili člani LD Rečica pri Laškem, ki je bila ustanovlje-
       na po drugi svetovni vojni, leta 1946 in letos slavi 75 let obstoja.


       62
   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67