Page 47 - LaskiBilten_st83_NR
P. 47

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

         Eden od hlipajočih otrok je zavpil: »Luč-  pelo rešiti iz zasute jame. Ure in minute so   a usoda je hotela drugače in se med njih
       ke se bližajo!« vsi smo se nagnetli pred jamo   bile zelo dolge, ko smo filali in se reševali   niso več vrnili živi.
       in željno pričakovali naše očete in može.   izza hladnega objema nasutega kulma in   Na srečo je moj oče rudarjenje končal
       Najprej so reševalci iz jame na nosilih pri-  jalovine. Brez pomoči reševalcev in ostalih   živ in njemu, poštenemu in delovnemu
       nesli soseda Pepija, ki mu je v nesreči zlo-  kameratov nam ne bi uspelo in bi globoko   človeku se imam za zahvaliti, da sedaj ži-
       milo nogo. Dva reševalca sta čez rame upi-  pod zemljo končali svoj boj. Hvala bogu se   vim na deželi v svoji hiši, obsijani s sonč-
       rajoče spremljala drugega poškodovanega   je vse dobro končalo.«                 nimi žarki, kjer je najlepše spomladi, ko
       knapa. Naše željne in pričakovanja polne   Na poti do našega stanovanja nas je kot   cvetijo jablane in češnje.  Spomini pa mi
       oči so budno zrle v vsako lučko in knapa,   strela z jasnega presenetila soseda Zinka   večkrat sežejo nazaj v tista lepa otroška
       ki so prihajali vsi črni in umazani iz jam-  in z glasnim loputanjem okenskih kril po-  leta, ko smo kljub pomanjkanju in bedi
       ske teme. A našega očeta niso uzrle. Na kar   skušala zasenčiti našo veliko srečo. Polni   bili zelo srečni.
       Tonček zavpije: »Oče!« Vsi smo stekli pro-  vznemirjenja smo legli k počitku in z ve-  Rudarske kolonije so večinoma prazne,
       ti njemu, ko je opotekajočega in trudnega   liko mero olajšanja zaprli trudne in objo-  na oknih ni več rož, šipe so razbite, ozke
       koraka kot zadnji prihajal iz temne jame.   kane oči.                            ulice pa samevajo. Le še spomin na glav-
       Vsi štirje smo z velikim olajšanjem skočili v   Leta so tekla, otroci smo rasli, starši so   no znamenitost kolonije, krušno peč ostaja
       njegov objem. Odšli smo proti vašhavi, da   se starali, rudniki so se modernizirali in   v meni in mojem srcu za vedno. Zasavski
       bi se oče lahko umil. Ko se je uredil, smo   stroji so veliko pomagali pri težaških de-  premogovniki so se zaprli, opuščene kolo-
       srečni in pomirjeni odšli proti domu. Oče   lih, a na žalost so se delovne nesreče občas-  nije pa kot nemi pričevalci pričajo zgodbe
       je rekel: »Zelo sem trpel, ker sem že mislil,   no še zgodile. Mnogokrat so pred vhodom   dveh stoletji rudarjenja na tem območju.
       da se ne bomo več videli. Z zadnjimi moč-  v rudnik čakali otroci in žene svoje očete
       mi in skrajnimi napori se nam je za las us-  in može v velikem strahu in pričakovanju,                     Špela Klopčič





       V Rimskih Toplicah smo pridobili šolski učni čebelnjak

         Čebelarski krožek ima na Osnovni šoli Antona Aškerca Rim-
       ske  Toplice dolgoletno tradicijo. Mlade čebelarje je  vrsto  let
       vzgajal čebelar Tone Krivec. Privzgajal jim je ljubezen do čebel,
       poučeval o tehnikah čebelarjenja, predvsem pa je mladim na-
       dobudnežem delil svojo čebelarsko modrost, ki ne izhaja samo
       iz izkušenj, temveč iz srca.
         Lansko šolsko leto sem se krožku kot somentorica pridružila
       tudi sama. Ugotovila sem, da je delo v krožku zelo prijetno, saj
       so učenci zelo zvedavi, življenje čebel izjemno zanimivo, sode-
       lovanje s Čebelarskim društvom Laško pa nadvse prijetno.
                                                                      Naša želja po šolskem čebelnjaku se je začela uresničevati po
                                                                    pogovoru z gospodom Francem Šolarjem, predsednikom Čebe-
                                                                    larskega društva Laško. Zelo velik posluh za našo željo je poka-
                                                                    zal tudi župan Franc Zdolšek. Tako smo morali samo še priča-
                                                                    kati razpis Čebelarske zveze Slovenije in Zavarovalnice #PRVA.
                                                                      Družbeno odgovorni projekt #PRVAčebela, v sklopu katere-
                                                                    ga se drugo leto zapored uspešno povezujeta Čebelarska zveza
                                                                    Slovenije in PRVA osebna zavarovalnica, približuje čebelarstvo
                                                                    mlajšim generacijam. Za spodbudo osnovnošolcem pri učenju
                                                                    o čebelah bodo spomladi štirim čebelarskim društvom (Čebe-
                                                                    larsko društvo Kočevje, Čebelarsko društvo Laško, Čebelarsko
         Z veseljem smo se večkrat odpeljali v Laško na ogled Evstahi-  društvo  Trebelno-Mokronog  in  Čebelarsko  društvo  Kobilje-
       jevega čebelnjaka in čebelarskega muzeja, ki je v prostorih Če-  Dobrovnik), ki s čebelarskimi krožki delujejo na osnovnih šo-
       belarskega centra. Vseeno pa smo ves čas ugotavljali, da nam   lah, podarili in postavili tipizirane učne čebelnjake s čebeljimi
       manjka več rednega druženja s čebelami in da teorija v učilnici   panji in čebeljimi družinami.
       ne seže do kolen praksi ob čebelnjaku.





















                                                                                                                           47
   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52