Page 47 - LaskiBilten_st83_NR

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Eden od hlipajočih otrok je zavpil: »Luč- pelo rešiti iz zasute jame. Ure in minute so a usoda je hotela drugače in se med njih
ke se bližajo!« vsi smo se nagnetli pred jamo bile zelo dolge, ko smo filali in se reševali niso več vrnili živi.
in željno pričakovali naše očete in može. izza hladnega objema nasutega kulma in Na srečo je moj oče rudarjenje končal
Najprej so reševalci iz jame na nosilih pri- jalovine. Brez pomoči reševalcev in ostalih živ in njemu, poštenemu in delovnemu
nesli soseda Pepija, ki mu je v nesreči zlo- kameratov nam ne bi uspelo in bi globoko človeku se imam za zahvaliti, da sedaj ži-
milo nogo. Dva reševalca sta čez rame upi- pod zemljo končali svoj boj. Hvala bogu se vim na deželi v svoji hiši, obsijani s sonč-
rajoče spremljala drugega poškodovanega je vse dobro končalo.« nimi žarki, kjer je najlepše spomladi, ko
knapa. Naše željne in pričakovanja polne Na poti do našega stanovanja nas je kot cvetijo jablane in češnje. Spomini pa mi
oči so budno zrle v vsako lučko in knapa, strela z jasnega presenetila soseda Zinka večkrat sežejo nazaj v tista lepa otroška
ki so prihajali vsi črni in umazani iz jam- in z glasnim loputanjem okenskih kril po- leta, ko smo kljub pomanjkanju in bedi
ske teme. A našega očeta niso uzrle. Na kar skušala zasenčiti našo veliko srečo. Polni bili zelo srečni.
Tonček zavpije: »Oče!« Vsi smo stekli pro- vznemirjenja smo legli k počitku in z ve- Rudarske kolonije so večinoma prazne,
ti njemu, ko je opotekajočega in trudnega liko mero olajšanja zaprli trudne in objo- na oknih ni več rož, šipe so razbite, ozke
koraka kot zadnji prihajal iz temne jame. kane oči. ulice pa samevajo. Le še spomin na glav-
Vsi štirje smo z velikim olajšanjem skočili v Leta so tekla, otroci smo rasli, starši so no znamenitost kolonije, krušno peč ostaja
njegov objem. Odšli smo proti vašhavi, da se starali, rudniki so se modernizirali in v meni in mojem srcu za vedno. Zasavski
bi se oče lahko umil. Ko se je uredil, smo stroji so veliko pomagali pri težaških de- premogovniki so se zaprli, opuščene kolo-
srečni in pomirjeni odšli proti domu. Oče lih, a na žalost so se delovne nesreče občas- nije pa kot nemi pričevalci pričajo zgodbe
je rekel: »Zelo sem trpel, ker sem že mislil, no še zgodile. Mnogokrat so pred vhodom dveh stoletji rudarjenja na tem območju.
da se ne bomo več videli. Z zadnjimi moč- v rudnik čakali otroci in žene svoje očete
mi in skrajnimi napori se nam je za las us- in može v velikem strahu in pričakovanju, Špela Klopčič

V Rimskih Toplicah smo pridobili šolski učni čebelnjak

Čebelarski krožek ima na Osnovni šoli Antona Aškerca Rim-
ske Toplice dolgoletno tradicijo. Mlade čebelarje je vrsto let
vzgajal čebelar Tone Krivec. Privzgajal jim je ljubezen do čebel,
poučeval o tehnikah čebelarjenja, predvsem pa je mladim na-
dobudnežem delil svojo čebelarsko modrost, ki ne izhaja samo
iz izkušenj, temveč iz srca.
Lansko šolsko leto sem se krožku kot somentorica pridružila
tudi sama. Ugotovila sem, da je delo v krožku zelo prijetno, saj
so učenci zelo zvedavi, življenje čebel izjemno zanimivo, sode-
lovanje s Čebelarskim društvom Laško pa nadvse prijetno.
Naša želja po šolskem čebelnjaku se je začela uresničevati po
pogovoru z gospodom Francem Šolarjem, predsednikom Čebe-
larskega društva Laško. Zelo velik posluh za našo željo je poka-
zal tudi župan Franc Zdolšek. Tako smo morali samo še priča-
kati razpis Čebelarske zveze Slovenije in Zavarovalnice #PRVA.
Družbeno odgovorni projekt #PRVAčebela, v sklopu katere-
ga se drugo leto zapored uspešno povezujeta Čebelarska zveza
Slovenije in PRVA osebna zavarovalnica, približuje čebelarstvo
mlajšim generacijam. Za spodbudo osnovnošolcem pri učenju
o čebelah bodo spomladi štirim čebelarskim društvom (Čebe-
larsko društvo Kočevje, Čebelarsko društvo Laško, Čebelarsko
Z veseljem smo se večkrat odpeljali v Laško na ogled Evstahi- društvo Trebelno-Mokronog in Čebelarsko društvo Kobilje-
jevega čebelnjaka in čebelarskega muzeja, ki je v prostorih Če- Dobrovnik), ki s čebelarskimi krožki delujejo na osnovnih šo-
belarskega centra. Vseeno pa smo ves čas ugotavljali, da nam lah, podarili in postavili tipizirane učne čebelnjake s čebeljimi
manjka več rednega druženja s čebelami in da teorija v učilnici panji in čebeljimi družinami.
ne seže do kolen praksi ob čebelnjaku.

47