Page 46 - LaskiBilten_st79_NR
P. 46

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

       Raziskovalne dejavnosti na                 Jaka Knez in Laura Mlakar sta tako       Katarina Tržan, Julija Pavšek in Kaja
       družboslovno-humanističnem              pri sebi kot pri svojih vrstnikih opazila,   Kajtna so se, tako kot že lansko leto, lotile
       področju v šolskem letu                 da teža njihovih torb med tednom niha,   raziskovanja družbenih vprašanj v občini
       2019/2020                               prav tako sta opazila nesorazmerje v teži   Laško. Pozornost jim je na lanskoletnem
                                               torb pri posameznikih v istem razredu.   pohodu Po Aškerčevi poti ukradel dvo-
         V letošnjem letu so se raziskovalnih   Sklenila sta, da bosta poiskala ustrezno   rec v Širju, zgrajen v 14. stoletju, ki sku-
       nalog lotile 3 skupine devetošolcev.    literaturo na temo pretežkih šolskih torb   paj s cerkvijo v neposredni bližini tvori
         Mia Koritnik je izdelala raziskovalno   ter rezultate njihovih analiz, naredila   središče vasi. Na prvi pogled ni dajal vti-
       nalogo s pomenljivim naslovom Zakaj se   analizo šolskih urnikov od 4. do 9. razre-  sa gradu, graščine ali dvora. Še dobro, da
       slepi in slabovidni ličijo? Mia se z ličili,   da, stehtala učbenike in zvezke za posa-  so nas učili, da knjige ne smemo soditi
       čeprav ne vidi, počuti samozavestno. Za-  mezen predmet v vseh razredih, stehtala   po njenih platnicah. Katarina je bližnja
       nimalo jo je, ali se ličijo tudi ostali slepi   različne modele torb, ki jih učenci upo-  domačinka. Doma je povprašala o zgo-
       in slabovidni oziroma kakšne so njihove   rabljajo.  Stehtala sta  učence in  njihove   dovini stavbe. A ni bila stavba tista, ki jih
       izkušnje z ličili in odzivi okolice. Na sve-  polne torbe ter pregledala vsebino torb.   je na začetku najbolj navdušila, ampak
       tovnem spletu je našla kar nekaj prispev-  Učenci so izpolnili še anketni vprašalnik.   zgodba, da naj bi prvi lastniki med Rim-
       kov (filmov), ki jih pripravljajo slepe in                                       skimi Toplicami in Širjem skopali rov, po
       slabovidne uporabnice ličil. V njih delijo                                       katerem so skrivoma tihotapili ukradeno
       nasvete in kažejo postopke, kako se lah-                                         robo.
       ko tudi mi, ki se v ogledalu ne vidimo,
       samostojno naličimo in pri tem ne izgle-
       damo »klovnovsko«.
         Tako se zdi, da je ličenje slepih in sla-
       bovidnih dokaj sprejeto v današnji druž-
       bi. Lahko bi rekli celo zaželeno, če ne
       nujno. Slepi in slabovidni so, čeprav ne
       vidijo, prav tako kot videči, s strani medi-
       jev vsak dan soočeni z idealnimi podoba-
       mi žensk na naslovnicah revij, na televi-
       ziji, z brezhibno kožo, urejenimi obrvmi,
       dolgimi in gostimi trepalnicami, čutnimi
       ustnicami.
         Kako zaznavamo svoje telo in telesa
       drugih ljudi, je v veliki meri odvisno od
       kulturnih in družbenih dejavnikov časa v
       katerem živimo, ki določajo, kaj je lepo,
       privlačno, zaželeno. Skozi zgodovino so                                             Naloga je sestavljena iz teoretičnega in
       se ti ideali spreminjali, a vedno naj bi tis-                                    praktičnega dela. V teoretičnem delu so s
       ti, ki so se tem idealom uspeli bolj prib-                                       pomočjo pisnih virov predstavile krono-
       ližati, bili uspešnejši. Mia v svoji nalogi                                      loško zgodovino dvorca Širje, njegove la-
       ugotavlja, da je okolje naše ogledalo, ki                                        stnike in pomembnejše dogodke, ki so se
       nam sporoča, ali smo se vključili vanj. Te                                       odvili v njegovi bližnji okolici in bi lahko
       predstave pa imajo velik vpliv na razvoj                                         vplivali tudi na sam dvorec. Literaturo so
       naše samopodobe.                           V raziskavi sta ugotovila, da je ime-  iskale na spletu ter v knjižnicah.
                                               lo 64 odstotkov učenk in učencev na OŠ      V praktičnem delu so se podale na te-
                                               Antona Aškerca Rimske Toplice šolsko     ren  in  si  dvorec  pobližje  ogledale.  Op-
                                               torbo na dan tehtanja težjo od priporo-  ravile so intervju s prebivalko Širja, ki
                                               čenih 10 odstotkov njihove telesne teže.   je nekaj let kot otrok živela tudi v dvor-
                                               Povprečna teža šolske torbe v nobenem    cu in z edinim stanovalcem v dvoru, se
                                               razredu ni presegla meje povprečne 15    odpravile po poteh razbojnikov in sku-
                                               % telesne teže učencev, ki jo nekateri še   šale odkriti skrivnostni rov. Pri družini
                                               ocenjujejo za zgornjo mejo.              Durnik so si ogledale del lovske sobe iz
                                                  Kot dodatna (nepotrebna) teža se je   dvorca. Po telefonu so govorile z gospo-
                                               med pregledom šolskih torb izkazalo no-  dom Ludvikom Jevšenakom, ki si že pet-
                                               šenje polnih bidonov, športna oprema     najst let prizadeva, da bi v dvorcu pos-
                                               v torbi, pretežka peresnica ter knjige za   tavili prvo ljudsko zvezdarno v Sloveniji.
                                               knjižnico.                                  Večina ljudi, ki živi v bližini dvorca
                                                  Anketiranci za učinkovito znižanje    KS Zidani Most, dvorec pozna ali pa je
                                               teže šolskih torb predlagajo reorganiza-  zanj vsaj že slišala. Pa vendar o njem ne
                                               cijo urnikov, puščanje učbenikov v šoli   vedo veliko. Večina tu rojenih ljudi je že
                                               in vzajemno uporabo učbenika s sošol-    umrla, priseljujejo se predvsem mladi od
                                               cem ter sprotno obveščanje učitelja o    drugod, ki pa jih preteklost dvorca ne za-
                                               uporabi določenega učnega gradiva pri    nima, saj zanje nima ne zgodovinske ne
                                               pouku.                                   sentimentalne vrednosti. Zgodbe, ki jih

       46
   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51