Page 61 - Laski_Bilten_st73

ZANIMIVO

ki je privabljalo eminentne goste, je ciji, salon, igralna soba in knjižni-
seveda zahtevalo visoke stroške in ca ter lastna kapelica. Lepe senčne
tako je bil dr. Stein prisiljen kopa- promenade in očarljiva okolica dajo
lišče prodati, najprej sinu, leta 1882 kopališču še dodatno privlačnost in
pa je nov lastnik postal dunajski so pripravljene za izlete elegantnih
bogataš in navdušen športnik Teo- družb. A hkrati ne pozabi niti na
dor Gunkel. Z njim pa naša zgodba tehnološke dosežke tistega časa, saj
dobiva svoje mesto v zgodovini. lahko v oglasu preberemo »Elek-
Gunkel je z učinkovito reklamo trična osvetlitev, telegrafska in te-
hitro povrnil kopališču ugled, ki ga lefonska povezava v vseh stavbah
je že imelo. Lotil se je tudi preno- ustanove.« Okrepljen tisk je objav-
ve in tako je prenovo učakalo tudi ljen v oglasu, kar kaže na to, da se je
vodno kolo z začetka zgodbe. Po- Gunkel dobro zavedal, da je to po-
leg same prenove je nanj namestil, membna novost v ponudbi!
kot piše Jure Krašovec v brošuri IZ Torej, v mesecu marcu 1883 je la-
PRETEKLOSTI LAŠKEGA ZDRA- stnik kopališča, dunajski svetovljan
VILIŠČA (Laško 1994), »tudi dva in priznan športnik Theodor Gun-
dinamo stroja, ki sta dajala 5 kilo- kel, izhajajoč iz dunajske visoke
vatov moči. Tako je bila leta 1882 družbe, objavil v dunajskih časopi-
postavljena prva električna centrala sih oglas s povabilom v Laško, kjer
na vodni pogon na slovenskih tleh, je natančno navedel, da je električ-
ki je z enosmernim tokom oskr- na osvetlitev, telegrafska in telefon-
bovala svetila po vseh prostorih in ska povezava na voljo v vseh stav-
sprehajališčih kopališkega parka. Torej eno leto po svetovni raz- bah ustanove. Vse to se je zgodilo pred novico, ki nas obvešča,
stavi v Parizu, ko so žarnice Th. Edisona prvič množično svetile. da je v Mariboru zagorela prva žarnica. Seveda bi lahko v re-
V primeru suše ali zmrzali pa je bila na voljo lokomobila«. klamnem oglasu navedel neresnična dejstva, torej objavil, da
Tu pa se zgodba prvič zaplete. Uradno velja, da je prva žar- ima električno razsvetljavo, ki pa še v času objave oglasa ne bi
nica na slovenskih tleh zagorela 4. 4. 1883, ko časopis Marbur- delovala. Vendar, če razmišljamo, da je objavil oglase v dunaj-
ger Zeitung poroča: »Tukajšnja firma Karl Scherbaum je v svo- skih časopisih, od koder je izhajal in v krogih, v katerih se je gi-
jem parnem mlinu uvedla električno osvetlitev in število svetilk bal, skoraj ni verjeti, da bi navajal neresnična dejstva oz. dejstva,
znaša šestintrideset.« Za trditve v brošuri o elektrifikaciji in ele- ki se bodo zgodila v bližnji prihodnosti.
ktrični razsvetljavi v letu 1882 namreč ne poznamo vira, iz ka- Morda še en dokaz je objava v Osterreichische Badezeitung
terega je črpal Jure Krašovec za navedene trditve. Poleg tega se 29. aprila 1883, ki poroča o spremembah, ki jih je kopališče do-
je Jure Krašovec zmotil v formulaciji razstave v Parizu, saj se živelo »od lanske sezone«, ko je delni lastnik postal Theodor
leta 1881 ni odvijala svetovna razstava ampak I. mednarodna Gunkel. Tako so bili »številni prostori v vseh delih elegantno
razstava elektrike in na kateri so obiskovalci dejansko lahko ob- prenovljeni, posebej veliki bazen in vse ločene kopeli obložene s
čudovali žarnice z ogleno nitko, razvite dve leti prej. Se je zmo- carrarskim marmorjem. Na železnici nasproti ležečem vhodu je
til tudi v datumu postavitve električne centrale na vodni pogon bil zgrajen velik mogočen slavolok, katere okvir z zlatimi lističi
in z njo povezanim prižigom električne razsvetljave v Kaiser- vodi do ustanove. Leteči most bo povezal obe slikoviti obali.«
-Franz-Josefs-Bad? Poleg tega pa »Zdraviliška stavba, kot tudi Salon, sta osvetlje-
Odgovor nam morda ponuja reklamni oglas. Theodor Gun- na z električno svetlobo.« (vir:http://anno.onb.ac.at/)
kel je namreč v pripravi na svojo prvo sezonu v Laškem leta Vodno kolo, ki je pomemben del naše zgodbe, je danes po-
1883 izvedel reklamno akcijo, predvsem v dunajskih časopisih, novno postavljeno ob potoku Rečica. S pritiskom na gumb ga
saj je sam izhajal iz dunajske visoke družbe. Tako je že v mesecu poženete in po nekaj obratih kolesa v bližini zasveti luč. Kot je
marcu 1883 v časopisih objavil reklamni oglas, ki vabi obisko- daljnega leta 1883.
valce v Laško, v Kaiser-Franz-Josefs-Bad. Prva trenutno pozna- Torej lahko reklamni oglas spremeni zgodovino? Presodite
na objava je bila najdena v časopisu Neue Freie Presse 7. mar- sami.
ca 1883, kjer se v marcu pojavi oglas še 24. marca. Oglas lahko Boštjan Vrščaj
najdemo še v časopisu Wiener Salonblatt 11., 18. in 25. marca
1883. Zanimivo je, da je bil tudi v Laibacher Zeitung enak oglas
objavljen 17. in 31. marca 1883. Oglas se je pojavljal v časopisih
še tudi v kasnejših mesecih, z rahlo spremenjeno vsebino.
V oglasu vabi v Kaiser-Franz-Josefs-Bad Tüffer na spodnjem
Štajerskem »neposredno ob avstrijski železniški postaji Trg
Tüffer, v najlepšem predelu, tako imenovan štajerski Švici, od-
daljeni cca. 8,5 ur od Dunaja.« … kjer se nahajajo terme, ki se
izkažejo »pri nevroloških obolenjih, boleznih spodnjega dela te-
lesa in ženskih boleznih, vsesplošni oslabelosti, slabokrvnosti,
težki rekovalescenci, pri vsipu, revmatizmu, bolečinah v skle-
pih, težavah s koži, itd. itd.« Nato opiše, kaj vse terme ponuja-
jo, med drugim pitnik s termalno vodo, ustanova ima lastno
mlekarno, kar omogoča mlečne in sirotkine terapije, v termah
je velik bazen, zelo elegantne posamezne kopeli, dve restavra-

61