Page 27 - Laski_Bilten_st71_NR
P. 27
DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA
bil v rodnem Laškem posvečen v duhov- Mozirjani leta 1892 imenovali za častne-
nika. ga meščana Mozirja.
Svojo prvo službo je kot kaplan op- Svojo poklicno pot je Orožen skle-
ravljal v Žalcu, nato je v letih 1844–1854 nil v Mariboru, kjer je leta 1867 prevzel
sprva kot kaplan in nato kot vikar službo- mesto stolnega korarja (1884 stolni de-
val v Celju. V tem času je nastala njegova kan, od 1892 stolni prošt). Kasneje je v
rokopisna celjska župnijska kronika, ki je Mariboru prevzel še vrsto drugih funkcij
ZGODBE IZ nato v malce okrnjeni različici leta 1854 in častnih nazivov. Še posebej velja izpo-
DOMOZNANSKE KAMRE izšla tudi v tiskani izdaji kot Celska kro- staviti njegovo funkcijo višjega šolskega
nadzornika (1867–1869) in člana dežel-
nika.
Ignacij Orožen (1819–1900) Iz Celja ga je poklicna pot zanesla v nega šolskega sveta (1881–1887). V letih
(2) Študij in duhovniška služba Mozirje, kjer je prebival dobro desetletje 1869–1879 je bil ravnatelj mariborskega
(1854–1865), in Rogaško Slatino. semenišča. Na mariborskem bogoslov-
Ignacija Orožna je po končani celjski Med njegovim bivanjem v Mozirju se nem učilišču je nekaj časa predaval cer-
gimnaziji leta 1837 pot zanesla v Gradec, je lotil tudi nekaterih gradbenih projek- kveno umetnost.
kjer je študiral filozofijo in nato teologi- tov, pozidal je podružnično cerkev sv. Se nadaljuje.
jo v Šentandražu v Labotski dolini in Ce- Nikolaja v Ljubiji. Njegova velika pri- Alenka Hren Medved,
lovcu. Šolanje je zaključil leta 1842, ko je ljubljenost je botrovala k temu, da so ga Osrednja knjižnica Celje
Žalec leta 1915 Maribor okoli leta 1900 (Osrednja knjižnica Celje)
(Osrednja knjižnica Celje)
Mozirje leta 1900 (Osrednja knjižnica Celje)
ALBUM LAŠKEGA lo kopalne ute, ki so bile prave tesar- va in znova pogozdovati z novimi sadi-
ske umetnine. Eno najpomembnejših kami (leta 1896 ponovno 9.000 sadik).
130 let delovanja Turističnega del društva v času Avstro-Ogrske pa Zadnje veliko pogozdovanje je bilo v le-
društva Laško je bilo vsekakor pogozdovanje Huma. tih 1913/14, ko so posadili 6.000 sadik,
Hum je namreč leta 1859 popolnoma ki so jih vzgojili na šolskem vrtu pod
»Laško ima od zadnjega poletja svoje pogorel (že 19 let prej pa celoten trg La- nadzorom Karla Valentiniča. Ravno
olepševalno društvo, ki ga resnično pot- ško) in je kot takšen, ožgan in gol, štrlel Valentinič si je ves čas najbolj prizade-
rebuje, kajti v našem lepem kraju je tre- nad trgom. Zato so se v društvu odloči- val za pogozden Hum, saj je tudi sam s
ba marsikaj pospraviti.« li, da Hum pogozdijo in posadijo 7.000 pomočjo šolskih otrok ves čas zasajene
Tako je v svojo slovito kroniko leta borovih in smrekovih sadik, ki pa so sadike tudi zalival. Saj veste, s kantami
1889 zapisal Karl Valentinič. 22. april se slabo prijemale in zelo počasi rastle. za vodo.
1889 velja za nastanek takratnega olep- Tako so morali Hum v naslednjih letih Težko bi našli kar koli, za kar so
ševalnega, današnjega Turističnega vse do začetka prve svetovne vojne zno- Laščani več kot pol stoletja tako skrb-
društva Laško. no skrbeli, in rezultat je viden še danes
V naslednjih letih – pogozden Hum, ki je še vedno sim-
je društvo zavihalo bol našega mesta.
rokave, urezalo spre- Prispeval Boštjan Vrščaj
hajalne poti po levem (povzeto po Krašovec, Jure:
in desnem bregu Sa- Sto in deset let
vinje, uredilo okolje Turističnega društva v Laškem:
slapa Sopota v Tev- 1889–1999, 2001)
čah, zgradilo brvi čez Razglednica je last
Lahomnico, uredilo Suzane in Gregorja Podkrižnik.
blagoslovljen stude-
nec v Jagočah ter na Rubriko pripravlja Knjižnica Laško.
levem bregu postavi- Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
27
