Page 24 - Laski_Bilten_st71_NR
P. 24

KNJIŽNICA









       Knjižnična dejavnost potrebuje          Laškem govorimo večinoma o majhnih       v zvezni državi Connecticut, kjer je kon-
       sodobne in primerne prostore            dvigih (največ pri številu dejavnosti,   čal študij umetnostne zgodovine in li-
                                               prireditev, bibliopedagoških aktivnosti,   terature, potem pa je študij nadaljeval v
         Že leta 2005 od ureditvi novih prosto-  kjer smo odvisni predvsem od lastnega   Londonu in Rimu, kjer je magistriral iz
       rov knjižnice v Laškem so bile knjižne   truda), so  primerjalni  rezultati za  knji-  kiparstva 17. st., ter v Cambriedgu, kjer
       police skoraj napolnjene in bilo je jasno,   žnico v Rimskih Toplicah navdušujoči.   je pridobil še magisterij iz zgodovine
       da ti prostori ne bodo zadoščali za dolgo   Članstvo in obisk knjižnice sta se v tem   umetnosti.
       časa. V naslednjih letih se je to več kot   obdobju dvignila za cca 50 %, izposoja   Ljubezen do Kamničanke ga je pripel-
       potrdilo. Knjižnična zbirka je postajala   knjižničnega gradiva za 30 %, obisk pri-  jala v Slovenijo, kjer si je ustvaril druži-
       vedno bogatejša in obsežnejša, prostora   reditev pa za 125 %.                   no in opravil še doktorat o Plečniku. Ta
       za nameščanje knjig praktično ni več. V    Več kot potrebno je torej, da bi nam   je bil pozneje nekoliko prirejen, dopol-
       tem času, desetletju in pol, so se splošne   večji prostori knjižnice tudi v  Laškem   njen in izdan kot knjiga Večni arhitekt, ki
       knjižnice tudi vedno bolj uveljavile kot   omogočili takšen razvoj.              si jo lahko izposodite tudi v naši knjižni-
       prostori druženja, učenja, ustvarjalnosti                       Matej Jazbinšek   ci. Lepe izkušnje življenja med Slovenci
       itd., skratka, aktivnosti, ki potrebujejo                                        je Charney popisal v že omenjeni Slove-
       prostor. So t. i. tretji prostori, v katere si   Živimo v najboljši deželi na svetu  nologiji, z nami pa jih bo delil na lite-
       ljudje ne pridejo samo izposodit knjig,                                          rarnem večeru, ki datumsko sovpada s
       ampak v knjižnicah na različne načine      Tako Slovenijo vidi  Noah Charney,    svetovnim dnevom knjige, slovenskimi
       preživljajo svoj čas. Prostori naše knjižni-  Američan,  ki  živi  v  Kamniku  z  ženo   dnevi knjige  in  nočjo  knjige, to  je  23.
       ce v Laškem še zdaleč ne omogočajo vse-  Slovenko in je svoja videnja naše deže-  aprila ob 19. uri v Knjižnici Laško.
       ga tega. Med zaposlenimi in uporabniki   le strnil v za bralce še kako zanimivih    Prijazno povabljeni, da Charneya sku-
       obstaja tudi veliko dobrih idej za različ-  razmišljanjih z  naslovom  Slovenologija,   paj spoznamo!
       ne aktivnosti, ki jih ni mogoče niti raz-  morda pa ga bo kdo med vami prepoznal                       Barbara Rančigaj
       viti, ker se načrt ustavi že pri prostoru.   tudi po romanu Tat umetnin.
       Tako na določenih področjih izgubljamo     Slovenologijo smo v letošnji, 11. se-  Razstava strokovnih ilustracij
       korak s primerljivimi splošnimi knjižni-  zoni Bralne značke za odrasle, uvrstili   slikarke Marije Prelog
       cami.                                   na bralni seznam – in ker ste jo bralci
         Marsikdo bo rekel, da pretiravam.     zelo toplo sprejeli in je bila vse leto dob-  Po petnajstih letih našo knjižnico
       Kdor ne spremlja knjižnice in njenih    ro izposojana, smo se v knjižnici odlo-  spet krasi razstava akademske slikarke
       razvejanih dejavnosti, in če knjižnico še   čili Bralno značko v aprilu zaključiti z   Marije Prelog, ki je diplomirala pri prof.
       vedno povezuje le z izposojo knjig, lah-  njim kot gostom večera. Noah Charney   Janezu Berniku l. 1981 v Ljubljani. De-
       ko res tako misli. Verjetno bo takšne-  je izvorno Američan, a zase pravi, da se   lovno pot je začela kot samostojna obli-
       ga mnenja celo marsikdo izmed naših     je vselej bolje počutil v Evropi. Rojen je   kovalka v Design biroju Pelko, nato je
       zvestih obiskovalcev. Že leta namreč za-                                         bila likovno-grafična urednica v Državni
       posleni oklevamo med odločitvama, ali                                            založbi Slovenije v Ljubljani. Od l. 1991
       pustiti, da prostorska stiska tudi navzven                                       ima status samozaposlene ustvarjalke na
       postane nevzdržna in očitna, ali se trudi-                                       področju kulture. Je članica Zveze dru-
       ti, da jo ohranjamo čim bolj neopazno in                                         štev slovenskih likovnih umetnikov Slo-
       s tem lep, svetel, kolikor toliko pregleden                                      venije in predstavnica sekcije ilustrator-
       knjižnični prostor za naše uporabnike.                                           jev  v  izvršnem odboru IBBY  Slovenije.
       Doslej smo se ravnali po drugi možnos-                                           Živi in dela v Ljubljani, kot ilustratorka
       ti, pri kateri se res ne vidijo tisoči knjig                                     in grafična oblikovalka.
       po različnih skladiščih, pa npr. gneča na                                           Za  tokratno  razstavo smo  se  skupaj
       otroškem oddelku v popoldanskih urah                                             z njo odločili za predstavitev izbora iz
       in neprimernost prireditvenega prostora                                          njenega opusa strokovnih ilustracij –
       za aktivnosti univerze za tretje življenj-                                       za učbenike, priročnike, delovne zvezke,
       sko obdobje na podstrešju. Žal nam bo,                                           monografije,  leposlovje;  risb  za  poezijo
       če  bomo  morali  za  prepričljivost glede                                       od otroške do odrasle in za naravoslov-
       resnosti prostorske stiske uporabiti nači-  Foto: Jure Eržen, Delo               ne projekte. Večino del je sama tudi obli-
       ne, ki bodo šli predvsem v škodo naših   »Moje najljubše mesto je Rim. Najraje obiskujem Lon-  kovala. (Če k temu prištejemo še ilustri-
       uporabnikov.                             don. Obožujem ameriški New Haven. Brez težav bi ži-  ranje slikanic, mladinske kratke proze,
         Lani smo v biltenu objavili prispevek   vel v Bostonu (dajmo Red Soxi!). Toda ko vse skupaj   didaktičnih iger, pobarvank – kar ne raz-
                                                postavim na tehtnico – estetiko, hrano, kulturo, var-
       Knjižnica Rimske Toplice »cveti«. Tokrat   nost, čistočo, dostopnost, dosegljivost, prijaznost do-  stavljamo ob tej priložnosti –, nam Cobi-
       bom pomen ustrezno velikih prostorov     mačinov, razumne davke, izobraževanje in zdravstvo,   ss izpiše 790 naslovov, pri katerih je Pre-
       za knjižnično dejavnost podkrepil s pri-  raznolikost pokrajine, arhitekturo, nekafkovsko biro-  logova navedena kot ilustratorka.)
                                                kracijo, možnost osebnega uspeha in še veliko, veliko
       merjavo statističnih podatkov za l. 2009   več –, lahko mirno rečem, da ima Slovenija najboljši   Na razstavi pride do izraza pre-
       (zadnje leto, ko v Rimskih Toplicah še ni   seštevek od vseh držav, v katerih sem živel. Postal sem   poznavnost Marije Prelog v natančnos-
       bilo nove knjižnice) in za l. 2018. Med-  goreč oboževalec dežele na sončni strani Alp …«  ti njene naravoslovne risbe, ilustracij
       tem ko lahko za osrednjo knjižnico v                    (Noah Charney, Slovenologija)  rastlinja, ptic in živali v letnih časih iz

       24
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29