Page 29 - Laski_Bilten_st70_NR

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

no šolo. Lokalni učitelj in duhovnik sta vpisal na gimnazijo, ki jo je končal leta
kmalu prepoznala Orožnovo nadarje- 1837.
nost, zato so ga starši na njuno pobudo Se nadaljuje.
poslali v šolo. Šolanje je nadaljeval v Ce- Alenka Hren Medved,
lju, kjer je končal glavno šolo in se nato Osrednja knjižnica Celje

ZGODBE IZ Povabilo na ogled razstave in predavanje Alenke Hren Medved, avtorice razstave.

DOMOZNANSKE KAMRE Osrednja knjižnica Celje
Razstava bo na ogled v drugem nadstropju knjižnice do 28. februarja 2019.
Knjižnica Laško
Ignacij Orožen (1819-1900)
Razstava bo na ogled od 4. do 30. marca 2019.
30. januarja 2019 je minilo 200 let od Predavanje bo v torek, 12. marca 2019, ob 19. uri.
rojstva zgodovinarja in duhovnika Igna-
cija Orožna. V letošnjem letu bomo v na-
daljevanjih predstavili njegovo življenje
in delo.
Orožen je bil v svojem poklicnem živ-
ljenju visok cerkveni dostojanstvenik in
stolni prošt tedanje lavantinske škofije.
V zasebnem življenju pa zgodovinar, ki
je večino svojega prostega časa namenil
raziskovanju zgodovine krajev, v katerih
je bodisi živel bodisi služboval. Današnja
strokovna javnost ga pozna predvsem kot Laško leta 1856 (Osrednja knjižnica Celje)
pisca lokalno zelo pomembnih zgodo-
vinskih del, kot sta Celska kronika (1854) Ignacij Orožen (Pokrajinski arhiv Maribor)
in Zgodovina lavatinske škofije (Das Bi-
sthum und die Diözese Lavant), ki je v
osmih zvezkih izšla v letih 1868–1893.
Slednje Orožen zaradi bolezni ni uspel
dokončati, a obstoječi zvezki za marsika-
teri kraj še danes, več kot stoletje po izi-
du, predstavljalo najobširnejše obstoječe
zgodovinsko delo.
Ignacij Orožen se je rodil 30. januar-
ja 1819 v Laškem kot najstarejši sin me- Naslovna stran zadnjega Orožnovega dela Kačičev –
ščana in trgovca Ignaca Orožna in njego- Celje leta 1856 (Osrednja knjižnica Celje) Orožnov rod, na kateri sta tudi fotografiji Ignacijevih
ve žene Marije, roj. Ramšak. V rojstnem staršev Ignaca Orožna in Marije, roj. Ramšak (Osred-
kraju je obiskoval trirazredno osnov- nja knjižnica Celje)

ALBUM LAŠKEGA vaje in ob nedeljah srčno prepevala pri
svetih mašah. Tudi naš ata Gabrijel je
Naša mama – Potočnikova Rezika bil pevec in tamburaš.
Petje in še enkrat petje ob različnih
Če se napotite vzhodno od Laškega, priložnostih ali pa kar tako, je bilo pri
pridete do vasi Tevče. Tam živi Terezija naši hiši vedno doma. In tako je še da-
Zupanc, po domače Potočnikova Re- nes, ko mama ljubezen do petja deli s
zika. V tej vasi se je leta 1927 rodila v svojimi vnuki in pravnuki. Da bi se oh-
družino, kjer je bilo razen denarja vsega ranilo, kar je nosila v srcu vse življenje,
obilo: otrok, dela, veselja, skrbi, ljubez- je na željo hčerke Gabrijele nekaj več
ni, še največ pa petja. K njemu je otroke kot sto pesmi z roko zapisala v zvezek,
spodbujala njihova mati, ki je bila veli- ki je lani kot knjiga s priloženo zgoš-
ka zakladnica ljudskega petja. čenko ugledal luč sveta.
Mama Rezika je že kot desetletna de- Pesmarica Jaz pa brez pesmi živeti
klica začela prepevati v šentlenartskem ne morem, ki pomeni dokument ne-
cerkvenem pevskem zboru, ki mu je os- kega obdobja na področju ohranja-
tala zvesta vse do današnjih dni. Sku- nja pesemskega izročila, je bila v laški
paj s prijateljicama Slavico Medved in Terezija Zupanc, rojena Potočnik; fotografija je bila knjižnici predstavljena 25. januarja.
Zefiko Krašovec je z veseljem hodila na posneta med letoma 1947 in 1950 O Terezijini ljubezni in skrbi za ohra-

29