Zidani Most, stičišče Zasavske, Posavske in Savinjske regije je za težji tovorni promet mrtev, kar gospodarstvu viša prevozne stroške. O pričakovani gradnji tretje razvojne osi, ki bi rešila to težavo, so se 13. julija 2016 župani občin Hrastnik, Radeče, Laško in Sevnica ter gospodarstveniki v tamkajšnjem Domu svobode pogovarjali z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem. Posveta so se udeležili tudi poslanci z območja navedenih občin.
Tretja razvojna os v Republiki Sloveniji je projekt, ki ima za cilj vzpostavitev in nadgradnjo cestne povezave regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in ostale V Slovenije s pomembnejšimi domačimi in čezmejnimi središči ter prometnimi koridorji.
Namen posodobljene cestne povezave je povečanje konkurenčnosti navedenih območij, njihova dostopnost, krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav ter večja integracija tistih delov Republike Slovenije, ki so geografsko odmaknjeni od evropskih in tudi domačih koridorjev.
Območja na osrednjem delu V Slovenije so v prometnem in razvojnem smislu podrejena, obstoječe povezave so zastarele, nefunkcionalne in ne omogočajo konkurenčnosti za izzive sodobnega gospodarstva in življenjskega sloga.
Tretja razvojna os je projekt, ki ima ambicijo, da na širšem območju spremeni stanje prometno-infrastrukturne podhranjenosti katere negativne posledice so, v gospodarsko-razvojnem smislu, evidentne in dokazljive.
Tretja razvojna os je projekt, ki ima ambicijo, da na širšem območju spremeni stanje prometno-infrastrukturne podhranjenosti katere negativne posledice so, v gospodarsko-razvojnem smislu, evidentne in dokazljive.
Ideja za sodobnejšo cestno povezavo regionalnih središč od Celovca, prek Celja in Novega mesta do Karlovca, ni nova in je omenjena že v Regionalnem prostorskem planu iz leta 1974, kot tretja prometna os pa opredeljena v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije iz 2004. V predvidenem poteku cestno-prometna povezava Tretje razvojne osi povezuje Koroško, Savinjsko-Šaleško, Zasavsko, Spodnje Posavsko ter Dolenjsko-Belokranjsko statistično in razvojno regijo.
Za območje srednjega odseka, med Celjem in Novim mestom, je Vlada Republike Slovenije, leta 2006, sprejela Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor-Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu (Ur. list RS, št. 97/06), z naslednjimi prednostmi izgradnje nove prometne povezave:
- vzpostavitev glavne cestne povezave za potrebe daljinskega prometa iz Celja (z zaledjem) proti Novemu mestu (in zaledju),
- Izboljšanje povezav za potrebe lokalnega, regionalnega in državnega prometa,
- prevzem vloge obvoznic naselij na tem območju,
- izboljšanje kvalitete in časa potovanj ter prometne varnosti ter
- ureditev priključkov na avtocesto v Novem mestu in Celju.
Po desetih letih, predlog državnega prostorskega načrta, skladno s prostorsko zakonodajo, še vedno ni dokončan niti javno razgrnjen.
V času od začetka priprave lokacijskega oz. prostorskega načrta nam je bilo, kot najbolj zainteresiranim za uspeh projekta na srednjem delu, uradno in neuradno predstavljenih veliko variant in idej, izdelane so bile študije in projektna dokumentacija, opravljenih pa je bilo tudi nešteto posvetov in sestankov, vendar znakov napredka na tem projektu, že dlje časa ni.
Kot zadnji krovni dokument s prometnega področja, je, dec. 2014, Ministrstvo za infrastrukturo predstavilo predlog Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji in jo dalo v javno obravnavo. V dokumentu nadaljevanje in dokončanje DPN za projekt Tretje razvojne osi na srednjem delu, ni omenjeno, kar si razlagamo kot spremembo prometne politike, ki odstopa od 10 let prizadevanj za napredek projekta in zaenkrat ne ponuja alternativ za izboljšanje prometne povezanosti tega območja z glavnimi prometnimi tokovi znotraj in zunaj Slovenije.
Vse bolj tudi ugotavljamo, da dolgoletna "stalna pripravljenost" na veliki projekt, dejansko negativno ali zaviralno vpliva na rešitve posameznih kritičnih točk na državni cestni infrastrukturi območja, npr. Zidani Most, ki bi se, z alternativnimi rešitvami v tem dolgem obdobju, morda že rešile ali vsaj približale rešitvi, ki je v sklopu celote, še ni videti.
Takšno stanje institucionalne negibnosti, ki povzroča dinamično nazadovanje konkurenčnosti našega življenjskega in gospodarskega okolja, je potrebno preseči, zato občine Laško, Hrastnik, Radeče in Sevnica pozivajo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma javno objavi časovnico operativnih aktivnosti za sprejem državnega prostorskega načrta ter jasno napove tudi ukrepe za njegovo uresničitev.
