Page 17 - LaskiBilten_st98_NR
P. 17

PODEŽELJE

                                                                                        ga gojenja so na kmetiji vzpostavili viso-
                                                                                        kotehnološko opremljen prostor za goje-
                                                                                        nje gob. Kmalu po zagonu gobarne so jih
                                                                                        razveselile prve gobe, ki jih sedaj pridno
                                                                                        pobirajo vsak dan. Prijetne izkušnje ima-
                                                                                        jo tudi s prodajo gob na tržnicah, ko se
                                                                                        ljudje zadovoljni vračajo in delijo spoz-
       S SODELOVANJEM DO                          Projekt je naravnan trajnostno, njegov   nanja o pripravi gob za uživanje.
                                               namen je usposobiti kmete za dolgoroč-      »Začeta zgodba o gojenju gob na naši
       NOVE DEJAVNOSTI NA                      no pridelavo gob kot del krogotoka snovi   kmetiji se po zaključku EIP projekta ni-

       KMETIJAH                                na kmetijskih gospodarstvih. Omogoča     kakor ne bo končala,« je prepričan To-
                                               povečanje uporabe stranskega produkta
                                               pri pridelavi gob (kompostiran izrabljen   maž.
                                                                                           Slapšakovi iz Padeža  so prve ideje o
         V kmetijstvu se vse pogosteje sprašu-  gobji substrat) in s tem povečanje dele-
       jemo, česa se lotiti in kje najti možnosti,   ža krožnega gospodarstva v slovenskem   gobarni dobili ob obisku strokovnjakov
       ki bi zlasti manjšim kmetijam zagotovi-  kmetijstvu, kar ima pozitivne učinke na   v njihovem rudniku. Sprva so gobe na-
       le primeren dohodek in socialno varnost   klimatske, prehranske in gospodarske vi-  meravali gojiti tam, a ker je v rudniku
       kmečke družine. Povečuje se potreba po   dike razvoja, ki so zapisani tudi v Strate-  premalo prostora, so začeli razmišljati
       večji raznolikosti gospodarskih dejavno-  giji  prehranske  varnosti  Evrope  do leta   o  preurejanju obstoječih neizkoriščenih
                                                                                        prostorov na kmetiji.
       sti in razpršitvi dohodkovnih virov posa-  2025.
       mezne kmetije, tako z dodajanjem vred-     Pri  večini  kmetijskih  in  gozdarskih   V okviru projekta EIP so uredili gobar-
       nosti osnovnim kmetijskim pridelkom     pridelav in predelav nastaja lignocelulo-  no za gojenje lignoceluloznih gob. Jernej
       kot razvojem drugih s kmetijstvom pove-  zni odpad, ki ga ne gre prepustiti zgolj   Slapšak pravi, da je bilo urejanje gobar-
       zanih dejavnosti. Uspešna diverzifikacija   nekontroliranemu  mikrobiološkemu    ne zelo zanimivo, saj so vgrajevali kom-
       zahteva vlaganja, znanje, ustvarjalnost in   razkroju ali uporabiti za sežig, ampak ga   ponente in materiale, ki jih prej ni poz-
       primerno okolje za razvoj podjetniških   je v luči krožnega gospodarstva mogoče   nal. Navdušen je tudi nad pridobljenim
       pobud.                                                                           znanjem. »V zadnjih letih sem se ogrom-
         Vemo, da razvoj temelji na sodelova-  uporabiti za gojenje jedilnih in medicin-  no naučil o gobah in njihovem obnaša-
       nju in da je sodelovanje ključ do uspeha,   skih gob, izrabljen gobji substrat pa kom-  nju. Gobe vedno znova presenečajo in še
       a hkrati ugotavljamo, da se v kmetijstvu   postirati v kvalitetno organsko gnojilo.   vedno se učimo. Naša majhna kmetija je
       premalo povezujemo in sodelujemo. Še    Gobji metabolizem v kompostiranem iz-    s sodelovanjem v projektu EIP ogromno
       zlasti pri doseganju trajnostnih ciljev je   rabljenem substratu namreč poveča bio-  pridobila, gre za neprecenljivo pomoč pri
       sodelovanje ključno, saj omogoča izme-  dostopnost dušika, fosforja in kalija.   zagonu dejavnosti,« pravi Jernej, ki na-
       njavo idej, reševanje medsektorskih izzi-  Rezultat projekta sta urejeni gobarni   merava z gojenjem gob tudi nadaljevati.
       vov, inovacije in doseganje rezultatov, ki   za gojenje bukovega ostrigarja in drugih
       jih samostojno ne bi mogli doseči. Star   lignoceluloznih gob na kmetiji Zeme v
       pregovor pravi, da ni težave, ki je ne bi   Stopcah in kmetiji Slapšak v Padežu.
       mogli rešiti skupaj, malo pa je težav, ki jih   Mladi gospodar Tomaž Zeme se spo-
       lahko rešimo sami.                      minja, da jih je pri odločanju za sodelo-
         Razvoju sodelovanja in partnerstev    vanje v EIP projektu vodilo razmišljanje:
       kot učinkovitega orodja za reševanje    »Če je  financiran vsaj del  stroškov, pri
       dejanskih problemov, s katerimi se so-  tem pa se ogromno naučimo in dobimo
       očajo kmetje na svojih kmetijah, in     nove izkušnje, smo vsekakor pripravlje-
       hkratno doseganje trajnostnih ciljev, so   ni sodelovati.« Tako se je tudi začelo. Z
       namenjeni tudi projekti v sklopu Evrop-  malo znanja o gobah in pogojih njihove-
       skega partnerstva za inovacije (EIP).
         Eden takih poteka tudi na območju
       naše občine. Gre za projekt »Pridelava
       gob na kmetiji in njena vloga v krožnem
       gospodarstvu pri pripravi kakovostnega                                              Gobe s kmetije Zeme in kmetije Slap-
       gnojila, primernega za ekološko pride-                                           šak so pridobile tudi certifikat kakovosti
       lavo«. Tema vsekakor sovpada z name-                                             KBZ Okusiti Laško in jih je mogoče ku-
       nom EIP projektov, saj med ključnimi la-                                         piti na kmetijah, tržnicah in tudi v pro-
       stnostmi gliv izstopata prav povezovanje                                         dajnih avtomatih Kmetijske zadruge La-
       in sodelovanje, ki se ju od njih lahko uči-                                      ško.
       mo tudi ljudje.                                                                     Uspešnih zgodb na kmetijah pa ne bi
         Vodilni partner projekta je Fakulteta za                                       bilo brez strokovne pomoči Janeza Go-
       kmetijstvo in biosistemske vede iz Mari-                                         renška, direktorja Inštituta za aplikativ-
       bora, sodelujemo pa Inštitut za aplikativ-                                       no mikologijo in biotehnologijo, ki ima
       no mikologijo in biotehnologijo, Kmetij-                                         laboratorij v prostorih nekdanje osnovne
       sko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko                                           šole Reka in skrbi tudi za pripravo mice-
       gozdarski zavod Celje in pet kmetij, z na-                                       lija. »V projektu EIP smo v gobarnah na
       šega območja sta vključeni kmetija Zeme                                          kmetijah testirali vsaj petnajst sevov bu-
       iz Stopc in kmetija Slapšak iz Padeža.                                           kovega ostrigarja in selekcionirali najbolj

                                                                                                                            17
   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22