Page 40 - LaskiBilten_st92_zaSplet

SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST

poleg kapelice, si vzeli čas za kosilo in za konec šli še na razgled- ji je sedaj na stara leta lepše. Čas si kratkočasi z gledanjem tele-
ni stolp »Vinarium« v Lendavi. Z vrha smo lahko pogledali na vizijskih oddaj na različnih programih, rada ima šport, domačo
naše mejne sosede Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Na stolp, ki glasbo in verske oddaje.
je visok 53,5 metra, se pride po 240 stopnicah, lahko pa se do Seveda pa domov in k njej, ki je vesele narave, radi pridejo
razglednega mesta na osemintridesetih metrih pripelješ z dvi- tudi ostali domači, med drugimi tudi 5 vnukov in 4 pravnuki.
galom. Imeli smo srečo, da je sijalo sonce in je bil razgled zares
lep. Obogateni z lepimi doživetji smo se vrnili nazaj domov. Konec junija smo bili pri Vinku Krajncu v Leskovci
Dan po njegovem rojstnem dnevu, ki ga je imel 29. junija,
Marija Šmauc smo se podali v Rjavček, kakor se lokalno reče delu naselja med

Leskovco in Oleščami v Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim,
PRI NAŠIH JUBILANTIH kjer je svoj lep življenjski jubilej praznoval Vinko Krajnc. Prišli

Že v prejšnji številki Laškega biltena smo zapisali, da je bilo
v juniju in juliju večje število jubilantov, ki so praznovali 90-le-
tnico svoje življenjske poti, zato smo večino tudi obiskali. Zato
smo skupaj z Občino Laško, krajevnimi skupnostmi, Rdečim
križem in društvoma upokojencev ter invalidov, v kolikor so
bili njihovi člani, pri njih opravili kratke obiske. Že v pretekli
številki biltena smo jih tudi poimensko našteli. Obljubili smo,
da bomo del vrzeli s kratkim opisom nadoknadili v tej števil-
ki, drugi del pa smo prihranili še za naslednjo številko. S tele-
gramskim voščilom in darilcem smo v avgustu voščili edini, ki
je praznovala 90-letni jubilej, in sicer Mariji Požlep iz Rožnika.
Kot zanimivost naj omenimo, da v septembru nihče od naših
letošnjih slavljencev ni imel rojstnega dneva.

Na obisku pri Alojziji KNEŠAK
Obiskali smo slavljenca Vinka Krajnca iz Leskovce.

smo do urejene domačije, kjer sedaj že skoraj polovico življenja,
kmalu po odhodu v zasluženi pokoj, živi in gospodari naš slav-
ljenec. Vinko je izjemno delaven in prijeten sogovornik, zato
smo mu radi prisluhnili. Veliko nam je povedal o težkem življe-
nju, ki ga je kot rudar preživljal v rudniku Huda Jama, pa seveda
tudi doma. Svet je hribovit in ogromno je bilo treba postoriti na
roke. Zato sedaj kar ne more razumeti, kako je malo tistih, ki bi
imeli zemljo radi in bili celo pripravljeni delati. Spominja se ča-
sov, ko so še peš hodili na delo v Hudo Jamo, za pot tja in nazaj
izgubili veliko časa in kako so se veselili potem starega avtobusa
in še malo kasneje tovornjaka, s katerim so se prevažali na delo,
da le ni bilo treba pešačiti. Vinko, še vedno ima v hlevu troje
glav živine, in še vedno kar velik del trave zanje pokosi sam, na
roke. Kljub zdravju, ki mu je pred leti močno ponagajalo, je se-
daj še pravi korenjak. Vesel je obiskov njegovih štirih hčera Ve-
rice, Metke, Marije in Dragice z družinami ter 10 vnukov in 15
V začetku junija je najprej praznovala visok življenjski jubilej, pravnukov, ki mu vsi radi pomagajo, če je potrebno. Čeprav je
na dan sv. Alojzija pa tudi god, Lojzka Knešak, iz Debra pri La- Vinko šele leto in pol star moral v rejniško družino, kjer je bilo
škem. Iz Tremarij pri nekdanjem podvozu se cesta, za katero se že sicer devet otrok, nam pove, da so ga imeli lepo in niso delali
trudijo in prosijo, da bi jim jo pomagali urediti, vije visoko pod razlik, a vseeno si je zaradi revščine želel čim prej na svoje. To
Malič. Dolga je bila pot do šole v Laško in potem nazaj, kakopak mu je tudi uspelo in sam nase je ponosen, ker je vse to zmogel.
peš, nam pove Lojzka. Včasih pa preganja samoto in mu je hudo, ker vsega dobrega in
Po domače se je pri njih reklo pri Krejan in tako se je Lojzka slabega ne more več deliti s svojo ženo Karolino, ki mu je žal
tudi pisala. Od treh otrok, je ona ostala doma, se pobliže spo- umrla pred nekaj leti.
znala s sosedom Ivanom Knešakom, bila sta si všeč in se poro-
čila. Tako sta složno več kot 50 let živela in gospodarila, hodila
vsak v svojo službo, ker kljub zahtevnemu in napornemu delu Lepo petje ob jubileju pri Zdovčevih v Oleščah
doma, zemlja ni dajala toliko, da bi bilo za preživetje. Ona je 35 Na sosednjem bregu našega prejšnjega slavljenca Vinka smo
let hodila, kar čez hribe, ob lepem, deževnem in zasneženem se na godovni dan oglasili še pri 90-letniku Alojzu Zorku iz za-
dnevu, da se včasih ni videlo prave poti, na delo v Keramič- selka Vrbon v Oleščah pod sv. Petrom, saj nismo želeli delati
gneče na dan, ko je nekaj dni pred tem praznoval svoj rojstni
no industrijo Liboje, on pa v rudnik Liboje. Ob službi in delu dan v krogu svojih najožjih domačih, saj že teh ni tako malo.
doma, je bilo na starost potrebno skrbeti za njene bolne starše »Kar mimogrede nas je okrog trideset,« nam je povedal zet Mi-
in vzgojo njunih treh otrok, Vinka, Zvonke in Janka. Sedaj je že lan Škorjanc.
37 let v pokoju, sin Janko z družino, ki je ostal doma pa skrbi, da

40