Page 55 - LaskiBilten_st91_NR
P. 55

ŠPORT IN REKREACIJA

       »PAZI, S KOM GREŠ V GORE. KAJTI VRNILA SE NE BOSTA KOT NEZNANCA.«


                                                                                                 (Petra Škarja, knjiga GORA)

         Planinsko društvo Laško letos obeležuje kar tri jubileje: mi-
       neva 100 let od ustanovitve PD Laško, 70 let od odprtja planin-
       skega doma na Šmohorju ter 110 let od smrti Laščana Frana
       Orožna, ustanovitelja Slovenskega planinskega društva. Po-
       nosno lahko rečem, da sem bila eno četrtino od celotne »ži-
       vljenjske dobe« Planinskega društva Laško tudi jaz na tak ali
       drugačen način vključena v njegovo delovanje.
         S hribi so me povezali starši, ki so me vztrajno vodili na po-
       hode, tudi kadar sem temu  po otroško  nasprotovala. Kasneje
       so me vpisali v planinski krožek v okviru Osnovne šole Primo-
       ža Trubarja Laško, ki ga je takrat vodila Dragica Črepinšek in
       kasneje Mojca Jutriša. Spomini s planinskih pohodov in tabo-
       rov so še vedno eni izmed najljubših spominov iz osnovne šole.
       Pri planinskem krožku sta takrat sodelovala planinska vodnika
       Damjan Kolšek in Marjan Čater, ki sta s pomočjo ostalih pro-  Pohod s planinskim krožkom na Črno prst
       stovoljnih članov (Petra Šuster, Tomaž Mavri, Darja Jeran, Seba-
       stjan Vreže in verjetno še kdo) organizirala več planinskih tabo-  na Šmohorju ali Kopitniku. Z »ekipo mlajših vodnikov« pa smo
       rov. V okviru Mladinskega odseka planinskega društva smo bili   organizirali več dvodnevnih izletov. Dvakrat smo peljali okoli 30
       na taboru na Loki pod Raduho, na Korošici, v Logarski dolini in   študentov Laškega akademskega kluba na Triglav in letos name-
       v Kamniški Bistrici. Kasneje pa sem se udeležila tudi pohodnega   ravamo to ponoviti. Začeli smo organizirati tudi pohode v tuja
       tabora, na katerem smo v petih dneh prečkali Kamniško-Savinj-  gorstva, petkrat smo obiskali Dolomite in enkrat Visoke Ture.
       ske Alpe od Krvavca do Logarske doline. Spomnim se dogodi-     V zadnjem času sem prevzela sodelovanje z Osnovno šolo Pri-
       vščin, ko nam je prvo noč tabora veter odpihnil šotore in smo do   moža Trubarja Laško pri vodenju planinskih izletov za otroke v
       konca tabora imeli privilegij spati v koči, potem naslednjič, ko   okviru planinskega krožka. Želela bi, da bi otrokom lahko dali
       smo sredi noči kopali jarke okoli šotorov, da nam voda med na-  to, kar je meni in moji generaciji dalo planinsko društvo. To je
       livom ni zatekala v šotor. In pa neskončno število zabavnih iger,   dneve neskončnih doživetij v družbi prijateljev, uživanja v na-
       ustvarjalnih delavnic ter prijetnih večerov ob tabornem ognju s   ravi ob spoznavanju novih okolij, praktična znanja s področja
       kitaro in pesmarico. Pohodi in izleti v ranem otroštvu so precej   planinstva ter samozavest ob odkrivanju svoje psihofizične moči
       prispevali k izgradnji vztrajnosti, odpornosti na težave in prila-  skozi igro in v prijetni družbi vrstnikov. S planinskim krožkom
       godljivosti na različne situacije ter zavedanju, da se lahko doseže   in mentoricami Marijo Čibej, Urško Wiegele, Renato Topolovec,
       vse, če si to želiš in pri tem vztrajaš. Hkrati pa so mi dali ogrom-  Vesno Obrez in Jasno Lapornik organiziramo približno osem
       no lepih spominov in prijateljev, ki so še danes eni izmed mojih   pohodov na leto, pri čemer si prizadevamo, da bi bila vsaj dva
       najboljših prijateljev.                                      pohoda na leto v hribovja izven bližnje okolice, kjer bi se otroci
         Kasneje, po osnovni šoli, so se zopet malo več aktivirali starši,   spoznavali z gorskim svetom. Z veseljem ugotavljamo, da so po-
       veliko vlogo pa je igral tudi stric Pavel Svatina in njegova žena   hodi čedalje bolj obiskani. V letošnjem letu smo na pohodu na
       Marjana. Skupaj smo ob vikendih pogosto zahajali na družinske   Šmohor imeli okoli 80 udeležencev – otrok, skupaj s starši, kar je
       pohode, v širši ali ožji zasedbi, vedno pa je bila pika na i dobra   bila rekordna udeležba v zadnjem času. V letošnjem letu smo na
       in obilna malica, ki v hribih najbolj tekne. S stricem Pavlijem in   usposabljanje prijavili tudi prvega mladinskega voditelja Dejana
       atijem sem začela obiskovati tudi zahtevnejše cilje in stric mi je   Kolška, ki bo zagotovo odlično dopolnil aktivnost mladinskega
       predal ogromno znanja, pomagal nabrati izkušnje in s tem krepil   odseka.
       mojo samozavest za obiskovanje zahtevnejših poti.              In če sem začela s Petro Škarja in odlomkom iz njene knjige
         Z izpitom za avto je prišla nova svoboda in v gore smo se lah-  GORE, naj z njo tudi končam:
       ko začeli podajati tudi s prijatelji sami. Postali smo prava klapa,   »Obstajajo ljudje, ki v sivi gori vidijo zgolj surovost. Ljudje, ki
       se spodbujali pri doseganju ciljev, si pomagali premagovati stra-  bežijo pred njenimi nevarnostmi in stokajo pred izzivi. V spominu
       hove, drug drugega krepili in skupaj pridobivali izkušnje. S to   jim ostajajo težke noge in naveličan obraz, želja po udobju in
       ekipo smo še vedno povezani med seboj ter povezani z gorami.   zadovoljstvo že ob sami misli na dolino.
       Manja Frece je odlična gorska tekačica, Marka Mavrija in Davida   A potem smo tu še mi, ki se od njih razlikujemo kot noč in dan.
       Lapornika pa je zaneslo v alpinizem, Marko je lani celo uspešno   V nevarnostih vidimo svobodo, v izzivih igro. Težke noge? Že po-
       prestal izpit za alpinista. Vsi pa smo tudi vodniki pri PD Laško.  zabljeno. Naveličan obraz? Ta ostaja v dolini. Želimo si kavkinega
         Leta 2008 sva z Manjo Frece opravili tečaj za planinskega vo-  leta in najlepšega razgleda. Dotik skale nam daje moč, pogled v
       dnika v Bavšici in postali planinski vodnici pri PD Laško. Še   njeno steno pa ponižnost in mir.
       zdaj se spominjam mojega prvega vodenega izleta na Cicelj in   Tam se počutimo doma, četudi daleč stran od resničnega doma.
       Murovico, na dva hriba, za katera sem prvič slišala. Na srečo je   Tam smo človek človeku in človek sami sebi. Tam se spomnimo,
       večino vodenja prevzel Marjan Klemenčič, ki mi je bil dodeljen   kdo v resnici smo: ljudje brez mask, brez igranja, brez nazivov in
       kot mentor za ta izlet, jaz pa sem prevzela organizacijo izleta.   pravil.
       Kasneje je s kilometrino prišlo več izkušenj in tudi samozaves-  Tam je vsak naš pogled iskrivejši. Naš dotik krepkejši. Naša vo-
       ti. V okviru Mladinskega odseka Klinček smo z razširjeno eki-  lja močnejša. Naše besede redkejše, a izbrane. Naš smeh spet spro-
       po (Tomaž Krašek, Sandra Tržan, Klemen Mlaker) v obdobjih    ščen. In naša glava končno bolj prazna, ker se napolnilo je srce.
       2007-2017 organizirali šest večdnevnih planinskih taborov za   Tam, prav tam se tkejo najmočnejše vezi.«
       osnovnošolce, katerih vodja je bil Marko Mavri, in so potekali                                               Urška Sojč

                                                                                                                           55
   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60