Page 23 - LaskiBilten_st90_NR
P. 23

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

                                                                      Prof. Fran Oro-   včlanijo v  društvo  in  zvesto  obiskujejo
                                                                    žen je v poklicnem   slovenske gore. Fran Orožen si je močno
                                                                    življenju deloval   prizadeval za razvoj SPD. Bil je tudi po-
                                                                    na treh področjih:   budnik in prvi urednik revije Planinski
                                                                    kot pedagog, ze-    vestnik (PV), ki je začela izhajati l. 1895.
                                                                                           V njem je objavljal potopisne prispev-
       ZGODBE IZ                                                    mljepisec in zgo-   ke, sporočila, knjižne ocene itd.
                                                                    dovinar. Njegovo
       DOMOZNANSKE KAMRE                                            najobsežnejše in       Prof. Tone Strojin je v Besedi za konec
                                                                    najpomembnejše      (Prof. Fran Orožen in začetki Slovenske-
       Fran Orožen, prvi predsednik                                 delo je Vojvodina   ga planinstva) izrazil, da je »v osebnosti in
       Slovenskega planinskega društva                              Kranjska, ki ga je   delu prof. Frana Orožna in SPD takratne-
       (1853–1912) (1)                         v dveh knjigah izdala Slovenska Matica v   ga časa vgrajeno vse tisto, kar planinstvo
                                               letih 1901–1902. V njem je na jedrnat in   približa vsakemu, a ga hkrati ozavešča v
         V letu 2022, ki je v Laškem ob 100-le-  preprost način podal naravoslovni, poli-  narodnostnem, kulturnem, ljubiteljskem
       tnici Planinskega društva Laško razgla-  tični, kulturni in zgodovinski opis Kranj-  in družabnem zagonu. Videl je dlje kot os-
       šeno za Leto planinstva, se spominjamo   ske dežele.                             tali sodobniki v SPD in z osebnim zgledom
       tudi 110. obletnice smrti Laščana, geo-    Kot izvrsten poznavalec slovenskih de-  prispeval, da se je na planinstvo in gorni-
                                                                                        štvo pričelo gledati več kot na šport v da-
       grafa in zgodovinarja ter prvega predse-  žel in njihove zgodovine je bil prof. Fran   našnjem pomenu besede.«
       dnika Slovenskega planinskega društva   Orožen kot eden izmed ustanoviteljev iz-    Se nadaljuje.
       – Frana Orožna. V tej rubriki bomo v ne-  voljen za prvega predsednika/načelnika
       kaj nadaljevanjih predstavili njegovo živ-  Slovenskega planinskega društva (SPD).              Prispevala: Gabrijela Pirš
       ljenje in delo ter osvetlili njegovo vlogo   To dolžnost je predano opravljal od leta    Fotografija je last Knjižnice Laško
       pri začetkih slovenskega planinstva kot   1893 do leta 1908. S svojim zgledom je       Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
       organizirane dejavnosti.                hotel pritegniti čim več rojakov, da se                       Vir: www.kamra.si



        ALBUM LAŠKEGA                                               vovarna Laško, brez katere godba nikdar ne bi bila, kar je da-
                                                                    nes. Takrat smo dobili v dar nove inštrumente. Tega leta se
        Laška pihalna godba v objemu                                radi spominjamo tudi zaradi vzpona članov društva na Tri-
        160 let                                                     glav - naš slovenski ponos.
                                                                      Nato so sledila leta hitrega razvoja, pa tudi plodovitega
           Za člane Kulturnega društva Laška pihalna godba bo le-   sodelovanja z Glasbeno šolo Laško-Radeče, ki je skrbela za
        tošnje leto predvsem v znamenju praznovanja že 160. oble-   glasbeno nadarjen in izobražen podmladek društva. Sledili
        tnice delovanja. Zazrti v preteklost, v leto 1862 in domačina   sta ustanovitvi sekcij - Mažorete Laško in Bobnarska skupi-
        Franca Klepeja, ki je svoje pridobljeno znanje v francoski   na Laško. Tako smo rasli vse do udeležbe na številnih resnih
        vojaški godbi in opernih orkestrih vpeljal med doma-        gostovanjih v tujini kot so Milano, Lienz, Varaždin, Franci-
        čine, željne glasbe.                                                 ja, Madžarska, Novigrad, Moskva, Schladming in
           Ustanovitve enega najstarejših godbe-                                 nazadnje Šanghaj, bili smo na Musikparade, v
        nih društev v slovenskem prostoru za-                                       Nemčiji na Minden Tattooju …
        gotovo ne bi bilo brez nekaj zanesenja-                                        Po nedavno uspešno izvedenem osmem
        kov s svojimi inštrumenti, ki so želeli,                                      Državnem prvenstvu Mažoretne zveze
        vsaj na začetku, le popestriti kakšen                                         Slovenije, kjer so se mažorete predstavi-
        praznik.                                                                      le v največji zasedbi v zgodovini (nasto-
           Obdobje 160 let pa za Laško pihal-                                         pilo jih je kar 73) je društvo že zazrto v
        no godbo ni bilo vedno rožnato. Prve te-                                    intenzivne priprave na dogodke, namenjene
        žave so se pojavile že kmalu po nastanku,                                 praznovanju dolgoletnega društvenega obsto-
        ko je morala družina Karničnik, ki je ve-  Ena najstarejših fotografij Laške pihalne   ja. Godbenike in mažorete boste že 18. junija
        ljala za pokroviteljico godbe, prodati svoje   godbe; s križcem je označen Franc Klepej)  ob 19. uri lahko spremljali v živo na pomla-
        imetje. Do takrat so namreč godbenikom                                    dnem  koncertu v  kulisi  Občinskega  dvo-
        nudili streho nad glavo, pa še s kakšno drugačno pomočjo so   rišča. Kmalu zatem pa se približuje festival Pivo in cvetje s
        se izkazali ti dobrotniki. Glede na turbulentno slovensko zgo-  spremljajočimi aktivnostmi, ki je tako ali drugače zaznamoval
        dovino moramo biti Laščani ponosni, da je godba skozi vsa   delovanje društva, zato ga imamo godbeniki in mažorete še
        leta sploh obstala, preživela obe svetovni vojni in se nenaza-  posebej radi. Tudi jesenskih dogodkov ne bo manjkalo.
        dnje razvijala in napredovala.                                Vabljeni, da se nam pridružite na vsaj enem izmed leto-
           Laška pihalna godba ni bila vedno tako organizirana kot je   šnjih številnih dogodkov. S tem pa podoživite del godbene
        danes. Kar 77 let je namreč delovala brez pravil, brez enotnih   zgodovine in se hkrati zapišete v knjigo sedanjih spominov
                                                                    naše zelene družine – Kulturnega društva Laška pihalna
        instrumentov in brez enotnih oblačil. Pomembna prelomni-    godba, na katero smo upravičeno lahko ponosni.
        ca je bila praznovanje stoletnice – od takrat naprej so god-
        beniki začeli resneje prihajati na vaje in tudi igrati z vedno         Avtorja prispevka: Luka Vindišar in Marko Šantej
        večjim zanosom.                                                          Fotografija je iz arhiva KD Laška pihalna godba
           Še lepše in bolj produktivno obdobje se je začelo pisati leta                    Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
        1985, ko je glavni pokrovitelj Laške pihalne godbe postala Pi-                      Vir: www.kamra.si, Album Slovenije




                                                                                                                           23
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28