Page 55 - LaskiBilten_st89_NR

ŠPORT IN REKREACIJA

»Eh, sej sem že naredu A0 prej, se bom kr potegnu,«
in že sem šel z roko proti kompletu.
»PUUUST KOMPLET!!! DA MI GA NE PRI-
MEŠ!!!!« je zakričal. »Pust ga, sem reku!« In še enkrat
sem dobil navodila, tokrat z malo resnejšim tonom.
»Pa če to ne drži,« sem odgovoril.
»Dej, vsaj probi pa pol reč, da ne drži.«
Ok, res je. Sploh nisem poskusil, v glavi je bil že kar
A0 in čim prej čez steno. Postavil sem noge, malo se
namuval in glej ga zlomka, že sem bil pri Luki na štan-
tu.
»No, vidiš, da gre.«
Naslednji raztežaj sem vedel, da je nad mojim ma-
ksimumom, tako da mi tu A0 ni ušel. Varoval sem
Luko in opazoval, kako je to, ko pleza mojster. Pred
detajlom, na dobri »šalci«, je malo počival in že napre-
čajni. Luka je lepo miril vse nervozne, jaz pa sem se poskušal doval po poki. Kaj kmalu je bil tudi na štantu. In po-
spomniti, kako poteka manever samoreševanja. Prusik, prusik, novno sem dobival navodila. »Do prvih kompletov prosto, da si
aha! Vem!! nabereš dovolj kompletov, potem pa se vpni v manevrsko zanko
»Kaj maš to?« me je vprašal Luka, ko je gledal moje prusike. in med vsakim svedrom počivaj.«
»Za samoreševanje, po JUSu,« sem mu odgovoril. Sledil sem navodilom ter počasi napredoval do Luke. Čeprav
»Stran. To je samo teža! Sej maš tamle malo prižemico, če bo je šlo večino na komplete, ni bilo nič kaj lažje. Se je bilo potreb-
kaj.« no kar boriti. Naprej pa sta bila dva noro lepa raztežaja. Čeprav
Ojoj, pa je šlo samoreševanje v franže. Vmes se je vstop spro- vsak po svoje malo začinjen, ampak plezal sem nad največjem
stil in začela sva tudi midva. Na začetku sva se zmenila, da prva previsom v Aniča kuku. N O R O!
dva raztežaja vodim jaz, potem pa Luka vodi do vrha stene. Pa Čeprav se ne morem pohvaliti, da sem splezal Šubaro direkt,
sva šla. Po dveh raztežajih je šel naprej Luka. Jaz sem v luknji va- bolj sem se prevlekel. Je pa že samo plezanje/vlečenje bilo noro.
roval, Luka je začel s prečko. Vmes sva bila skozi za petami Katji Plezal sem z enim najboljših alpinistov, ne samo pri nas, ampak
in Damjanu, tako da je med plezanjem Luka veselo kramljal z na svetu. Vedno potegne nekaj novega iz rokava, česar te nobe-
njima. Potem se je štrik za nekaj časa ustavil, govorjenje pone- na alpinistična šola ne nauči. Morda se iz zapisa bere, da je bilo
halo, hop in spet je šlo malo naprej. Z vrha sem zaslišal »mater to eno samo matranje, a moram priznati, da sem se zelo zabaval.
me je navil«. Mislim, da sem postal zelen. Če je Luko navilo v Mislim, da sva nasmejala, kar vse naveze v Aniča kuku.
prečki, pomeni da bom jaz odletel in zabingljal čez previs. Vzpon sva proslavila pri Dinkotu, potem pa je končno sledil
Čaki, čaki, čaki. Samoreševanje na reverso in prižemo. prvi dan počitka v Paklenici. Z možgani na off in ležanjem na
AAAAAAAAA!!! Grde besede, grde besed, kok že gre? plaži.
»Varujem!« se je zaslišalo z vrha. No, pa je pomlad mimo, potem pa smo šli v malo večje stene.
Joj ne, nisem še naštudiral. In že sem začel podirati štant.
»Plezam!« Marko Mavri
Prišel sem do zloglasne prečke. »Aha, tamle je vpeto, pa tamle,
okej, tole se bom potegnil za komplet, če ne drugače. Luka me
bodri in daje nasvete.« Nekako sem prišel skoraj čez, vendar tis-
ti ''navija'' se mi je kar naprej motal po glavi. »Nič, tule ne vidim
rešitve, bom kar prijel komplet. Sva šele na začetku in ne bi rad,
da sva cel dan v steni.« Luka me je čudno gledal in vprašal, zakaj
sem prijel za komplet. Razložim situacijo in on v smeh.
»Oblil me je, ne pa navil. Vroče je za pop …«
No, za prvi smeh v steni sem že poskrbel. Pa tudi ta A0 ni
tako bolel, ker sem vedel, da naprej jih bo še veliko.
Nadaljevala sva z naslednjima raztežajema, ki nista bila nič
kaj lahka, vendar je šlo prosto. Vmes je pokazal Luka, kako se
varuje na vozle, saj jebic in frendov nisva imela s seboj. Na vrsti
sta bila najtežja raztežaja 6b in 6c+. Prvi je imel bolderski pro-
blem čez previs. Gledal sem kako ga je preplezal Luka in si po-
skušal čim bolj zapomniti gibe, da bi jih kasneje ponovil. Izginil
je čez previs in čez čas je bil na štantu. No, sedaj sem bil jaz na
vrsti. Prišel sem do detajla in že zaslišal pomoč: »Na ramo se
naloži, potem pa se nekako čez naložiš na nogo. Samo moreš res
pritisnit na noge!«
Okej, poskusil sem gib z ramo, enkrat, dvakrat sem poizkusil.
Ne, ne. Tule bo kar komplet pomagal. In že sem bil čez previs,
nato še v plati, kjer sem se kar utrudil in počasi dobival na višini.
»Tule daš visok noge pa se na njih dvigneš, pol pa prestopiš,«
mi je svetoval Luka.

55