Page 29 - LaskiBilten_st82_NR
P. 29

KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA

       ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dosto-    Vseh naštetih obletnic se bomo skla-     Zdi se nam vredno še enkrat opozori-
       jevski.                                  dno z zmožnostmi spomnili tudi v naši   ti na avtorja, ki smo ga oktobra 2019 v
         V času nastajanja biltena smo prazno-  knjižnici.                              okviru kavarniškega večera v soorgani-
       vali slovenski kulturni praznik. Ob vseh                          Gabrijela Pirš  zaciji Turističnega društva Laško in Knji-
       lanskoletnih prejemnikih literarnih na-                                          žnice Laško gostili v Kulturnem centru.
       grad velja izpostaviti še letošnjega velike-                                     Dogodek smo pripravili po izidu izvirni-
       ga Prešernovega nagrajenca – pisatelja,    Sodelujte ob svetovnem                ka v nemščini, ko se je z Martinom Pol-
       pesnika, scenarista in dramatika Feri-     dnevu poezije                         lackom, prejemnikom avstrijske državne
       ja Lainščka. Lainšček je bil že nekajkrat                                        nagrade za kulturno publicistiko, pogo-
       gost v naših knjižnicah in tudi govor-        21. marca praznujemo svetov-       varjala Jerneja Jezernik, tudi prevajalka
       nik na občinski proslavi, morda vam je     ni dan poezije. Današnji čas ni nič   slovenskega prevoda.  Knjiga je požela
       najbolj ostal v spominu večer z njim na    kaj pesniški, si pa lahko takšen      zanimanje po vsej Evropi, kjer so predla-
       prvem osrednjem dogodku BZ za odra-        sami naredimo vsaj kakšen trenu-      ni in lani potekale številne predstavitve,
       sle v Kulturnem centru l. 2009. V obra-    tek. Ker se še ne moremo sreče-       o njej so pisali ugledni evropski časopisi
       zložitvi ob prejemu Prešernove nagrade     vati na prireditvah, vas pozivamo,    in revije, pred slovenskim pa je doživela
       so zapisali, da je Lainšček vrhunski pesnik   da nam posredujete vam ljubo pe-   tudi poljski prevod. Tudi ob slovenskem
       in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih   sem iz slovenske ali svetovne knji-  prevodu Celjske Mohorjeve družbe je
       delih tankočutno slika življenje prepros-  ževnosti. Lahko nam jo predate        bila v naših medijih knjiga deležna pre-
       tih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem   osebno v knjižnici, jo pošljete po    cejšnje pozornosti, zanimanje zanjo je
       lirične, iščoče plati ciganske duše pa izra-  e-pošti (info@knjiznica-lasko.si)   tudi v naši knjižnici veliko.
       ža spoštovanje do drugačnih.  Kot  avtor   ali se posnamete ob recitiranju in       K branju vas vabimo z besedami Mar-
       mladinske književnosti je priljubljen tudi   nam posredujete posnetek. Prejete   tina Pollacka iz prispevka Branka Jeran-
       med otroci in mladimi, odrasli bralci pa   pesmi bomo izpostavili v prostorih
       ste ga – kot avtorja romanov  Namesto      knjižnice ter  jih  objavili  na sple-  ka  v Novem  tedniku:  »Večkrat obiščem
       koga Roža cveti, Ločil bom peno od valov,   tni strani oz. družabnih omrežjih.   Slovenijo, tudi Laško. In moram reči, da
       Muriša, Nedotakljivi, Strah za metulje v   Med prispelimi predlogi bomo iz-      se tam že od začetka zelo dobro počutim.
       nevihti in številnih drugih del, med nji-  žrebali tri prejemnike lepe knjižne   Danes je Laško zame moja druga domo-
       mi tudi pred kratkim izšlega prvega dela   nagrade.                              vina, s katero me povezuje veliko, ne zgolj
       avtobiografije z naslovom Kurji pastir –                                         spomini, ampak tudi današnja doživetja,
       tako rekoč vzeli za svojega. Obljubljamo,                                        srečanja s čudovitimi ljudmi, ki so mi ne-
       da bo še kdaj gost naše knjižnice, do tak-  Martin Pollack: Ženska brez groba    nehno pomagali. Nikoli nisem imel občut-
       rat pa nam je vsem na voljo bogastvo nje-                                        ka, da nisem dobrodošel. Ugotovil sem, da
       govega pisateljskega opusa.                Tomaž Majcen je že v prejšnji številki   se veliko ljudi zanima za preteklost, brez
         Ob koncu zapisa pa opozorimo še na    biltena objavil notico o izidu slovenske-  grenkobe. S preteklostjo moramo živeti,
       dve drugi pomembni obletnici v letoš-   ga  prevoda  zadnje  knjige Martina Pol-  z njo se moramo soočiti ter je ne smemo
       njem letu. Vlada RS je namreč razglasi-  lacka o Paulini Drolc, roj. bast. Čeprav   olepševati. Veselim se, da mi je bilo dano
       la Ipavčevo leto, s katerim bomo obele-  je izhajala iz nemške nacistične družine,   spoznati Laško z njegove najboljše pla-
       žili 100. obletnico smrti  skladatelja in   sama ni imela takšnih prepričanj. Ne gle-  ti, uživati velikodušnost in gostoljubnost
       zdravnika dr. Josipa Ipavca. Letos pa mi-  de na to je bila po drugi svetovni vojni   ljudi, čeprav vsakdo ve, iz kakšne družine
       neva tudi 30 let od osamosvojitve Slove-  odpeljana v taborišče Hrastovec, kjer je   izhajam. Tega ne morem odmisliti, s tem
       nije in naše lastne državnosti.         umrla.                                   moram živeti.«






                                                                                        se je po tem, ko je kmetijo prevzel sta-
                                                                                        rejši brat Martin, odselil v bližnje Tevče.
                                                                                        Z ženo Ano sta najprej živela kot kočar-
                                                                                        ja. V tem času so se jima rodili prvi štir-
                                                                                        je otroci. Da bi lažje preživljal družino,
                                                                                        je iznajdljivi in podjetni Andrej Stegen-
       ZGODBE IZ                                                                        šek delal kot mlinar. Istočasno se je izu-

       DOMOZNANSKE KAMRE                                                                čil za tesarja in malo kasneje postavil celo
                                                                                        lastno žago. Za svojo družino je zgradil
                                                                                        novo, večjo in lepšo hišo, ki je izžareva-
       Dr. Avguštin Stegenšek                                                           la njegove gradbeniške zamisli, znanje in
       (1875–1920), začetnik slovenske                                                  občutek za estetiko.
       umetnostne zgodovine                                                                Dr. Avguštin Stegenšek, se je rodil 7.
                                                                                        julija 1875 v Tevčah pri Laškem. Starši so
         Družina Stegenškovih izhaja iz Malih                                           nadarjenega sina najprej poslali na gim-
       Grahovš pri Vrhu nad Laškim, kjer je na                                          nazijo v Celje, nato pa na dijaško semeni-
       kmetiji gospodaril Avguštinov ded Ma-                                            šče v Mariboru. Po maturi, ki jo je opravil
       tija Stegenšek. Njegov mlajši sin Andrej   dr. Avguštin Stegenšek                z odliko, se je vpisal na mariborsko bo-

                                                                                                                           29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34