Page 60 - LaskiBilten_st76_NR
P. 60

GASILCI

         Požar pa je poleg materialne škode zahteval tudi 6 človeških   aprila pa tudi 2 voza sadja. V naslednjih dneh je Magistrat mes-
       življenj, saj so v požaru umrli 63-letni barvarski mojster in me-  ta Celja pošiljal v Laško predvsem kruh, k pomoči pa so kmalu
       stni svetnik Andrej Herman, dve oskrbovanki v špitalu, sedem-  pristopili tudi posamezniki iz Celja. Tako je gospod Sichberger,
       letno dekletce in dva italijanska delavca.                   občinski pleskar v Celju, z lastnim prevozom pripeljal 3 vreče
         Vezano na požar obstaja še zgodba, ki jo je zapisal zgodo-  kruha, fižola in krompirja, mizarski mojster gospod Erhardt voz
       vinar Miloš Rybář v Mohorjevem koledarju, povzel pa po Edu   desk, gospod Gollob in gospod Stepischnik pa obleke za otro-
                                                                                       4
       Jelovšku. Gostilničar Janez Mastnak naj bi svojo hišo, ki je stala   ke, obleko in obutev.  Pomoč se je nadaljevala skozi celotno leto
       na Orožnovem trgu, nasproti sedanje pivnice Rotovž, ob po-   1840, saj je Grazer Zeitung vsaj šestkrat objavil seznam dobro-
                                                                                                             5
       manjkanju vode gasil kar z vinom. Zaradi obsežnega požara je   tnikov, ki so pomagali prebivalcem Laškega.  Pomagali so tako
       na koncu ostal brez celotne zaloge vina, o uspehu reševanja z   posamezniki kot tudi posamezne občine, ki so namenjale denar
       vinom pa viri ne poročajo.                                   ali dobrine za pomoč. Dobrodelnost in pomoč ljudem v stiski
         O požaru so poročali tudi časopisi na tedanjem Štajerskem,   je bila že takrat zelo pomembna sestavina človeškega življenja.
       prvi je novico posredoval Grazer Zeitung v svoji izdaji 5. maja   Mogoče še najbolj zanimiva je zgodba nemškega pesnika slo-
       1840. Požar opisuje takole:                                  venskega rodu Matevža Vehovarja. Matevž se je rodil na Pristavi
         »V noči med 28. in 29. aprilom je v trgu Laško, ki ima približ-  pri Mestinju, gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer se je tudi nav-
       no sto hiš, prišlo do velikega požara. Kljub hitri pomoči in veliki   dušil za literarno ustvarjanje. V Gradcu je v času požara študiral
       vnemi ter pod vodstvom oblasti, požara ni bilo mogoče pogasiti   pravo. Ko je slišal za katastrofo, ki se je zgodila v Laškem, se je
       ali vsaj omejiti. Pogorelo je celotno naselje, razen nekaj hiš. Koli-  odločil za objavo zbirke večinoma že objavljenih besedil »Dich-
       kor je do sedaj znanega, je med požarom izgubilo življenje 7 ljudi.   tungen lyrischen, prosaischen und dramatischen« z namenom,
       V okrožnem mestu Celje in v okoliških naseljih je bilo takoj orga-  da bi s polovico izkupička pomagal prebivalcem Laškega. Kljub
       nizirano zbiranje denarja in potrebnih materialnih dobrin, ki so   temu, da sta oceni dela, ki sta izšli v D. Aufmerksame 1840, št.
       jih že v naslednjih dneh (29. april) s 3 vozovi prepeljali iz Celja v   121 in v Oesterr. Zuschauer 1840, št. 137 dosti negativni, pa je
       Laško. Požar naj bi, po večkratni potrditvi, nastal zaradi nepazlji-  bil pri svojem zbiranju pomoči kar uspešen, saj lahko beremo,
       vosti ženske osebe, ki je na begu. » 2                       da je konec leta 1840 namenil 200 fl. za pomoč Laškemu. 6
                                                                      Požar, ki je prinesel škodo in gorje trgu ter tržanom, pa je
                                                                    tudi dokončno spremenil podobo Laškega. V požaru so pogo-
                                                                    rele majhne stavbe in obnova je prinesla mnogo novih stavb, ki
                                                                    so se obdržale vse do danes.
                                                                      Seveda požar leta 1840 ni bil prvi, ki je močno prizadel Laš-
                                                                    ko. Ob turških vpadih v 15. stoletju, v letih 1471 in v obdobju
                                                                    med 1478-90, je trg Laško pogorel. V literaturi se kot leto po-
                                                                                                         7
                                                                    žara ob turškem vpadu pojavlja leto 1487 , vendar je bilo konec
                                                                    leta 1483 sklenjeno petletno premirje med turškim sultanom
                                                                    Bajazidom in kraljem Matijo Korvinom, ki je bilo nato podalj-
                                                                    šano še za 3 leta. Takrat v slovenskih deželah turških vpadov ni
                                                                    bilo.  Božo Otorepec v svoji razpravi o grbu trga Laško kot letni-
                                                                        8
                                                                    ce turških vpadov navaja obdobje med 1478 in 1479, ko naj bi v
                                                                    požaru izginila tudi listina o trških privilegijih. Vsekakor pa se
                                                                    je požar zgodil pred letom 1490, saj je v požaru uničeno listino
                                                                    o trških privilegijih moral cesar Friderik III. leta 1490 na novo
                                                                           9
                                                                    izstaviti , z opombo, da so bili privilegiji »po Turkih sežgani in
         Glede vzroka požara je še bolj natančen Edo Jelovšek, ki je   so tržani tudi sicer veliko škodo utrpeli« . Velik požar se je zgo-
                                                                                                        10
       zapisal: »Dve stari ženici sta cvrli slanino, a sta bili pri tem tako   dil tudi leta 1682 in v njem naj bi zgorele listine, pomembne za
       neoprezni, da je goreča mast segla na leseni del koče. Ker sta ženi-  razumevanje zgodovine trga.
                                                                                              11
       ci gasili z vodo, so plameni goreče masti udarili v lesen strop, kar   Velik požar, ki pa ni prizadel trga Laško, ampak bolj tržane,
       je bilo usodno za ves trg.« 3                                se je zgodil tudi leta 1859, ko je popolnoma pogorel Hum. Hum
         Požar je imel velik odmev v časopisju, saj se je zgodil kma-  je gorel že tudi kdaj prej, vendar nikoli v takšnem obsegu, ko je
       lu po podobno katastrofalnem požaru v Judenburgu 12. aprila   požar popolnoma uničil rastje in je po požaru nad mestom štr-
       1840. Grazer Zeitung je tako 13. maja 1840 objavil »Razglas za   lela oguljena skalnata gmota. Po požaru so v Laškem po sv. Flor-
       podporo pogorelemu trgu Laško v celjskem okrožju«. V razgla-  janu, zavetniku proti požarom in poplavam, poimenovali ulico.
       su podrobno opiše škodo, ki jo je povzročil požar. Tako naj bi   Tako je trg dobil Florjanovo ulico, današnji odcep iz Mestne uli-
       v trgu Laško pogorelo 49 stanovanjskih hiš in pripadajočih po-  ce na Aškerčev trg. Kratka ulica s Florjanovim imenom ni preži-
       slovnih objektov, 30 ločenih gospodarskih objektov, cerkveni   vela do današnjih dni, morda bi veljalo razmisliti ob častitljivem
       stolp, ostrešje cerkve in posebne kapele, v naselju sv. Mihael pa   jubileju o ponovnem poimenovanju.
       5 stanovanjskih hiš in poslovnih objektov ter 3 ločeni objekti.
       Skupno je bilo tako uničenih 89 stavb, od tega 54 stanovanjskih,                                          Boštjan Vrščaj
       ter cerkveni stolp z ostrešjem in kapelo. Poleg 6 umrlih so bili v   4  Grazer Zeitung, 25.5.1840
       požaru tudi 3 ljudje težko poškodovani. Škoda, ki je nastala, je   5   Grazer Zeitung, 25.5.1840, 13.6.1840, 1.7.1840., 8.8.1840, 10.10.1840,
       bila ocenjena na približno 80.000 florintov. Razglas poziva tudi   31.12.1840
       na pomoč k obnovi trga in ni naletel na gluha ušesa. Takoj po   6   https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi767653/, (27.6.2019)
       požaru se je odzvala oblast v Celju in že naslednji dan po poža-  7   Jože Curk, O mestni podobi Laškega, Laški zbornik 1976, str. 337
                                                                    8   Vasko Simoniti, Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15.
       ru v pogorelo mesto poslala 3 vozove polne kruha, mesa, masti,   in 16. stoletju. Celje: Mohorjeva družba, 1990
       žita, krompirja, fižola, moke, soli, riža in različnih oblačil, 30.   9   Božo Otorepec, Grb trga Laško, Laški zbornik 1976, str 299
                                                                    10  Jure Krašovec, 5 srebrnih jubilejev prostovoljnega gasilskega društva v
       2  Grazer Zeitung, 5.5.1840                                    Laškem, Laško 1995, str.7
       3  Edo Jelovšek, »Nesebično v službi ljudstva«, Naše delo 4, št. 7-8 (1970), 14-18  11  Suppantschitsch, Janez Anton, Ausflug von Cilli nach Lichtenwald, 1818, str. 27

       60
   55   56   57   58   59   60   61   62   63   64   65