Page 27 - LaskiBilten_st76_NR

ALBUM LAŠKEGA / KULTURA

ALBUM LAŠKEGA varstvo spomenikov na Dunaju imeno- načrtov, plodovite domišljije, obsežne
vala za častnega konzervatorja na Štajer- učenosti, zraven pa preprostega in pobož-
100-letnica smrti Avguština skem. nega srca.« (Straža, 1920, št. 33, str. 1)
Stegenška, pionirja slovenske Njegovi topografiji Dekanija Gor-
umetnostne zgodovine njegrajska (1905) in Konjiška dekanija 100-letnico smrti Avguština Ste-
(1909) pomenita začetek umetnostne genška (26. 3.) bomo v laški knjižni-
topografije na Slovenskem. Sam ju je ci obeležili v začetku aprila s prilo-
opremil z lastnimi fotografijami in ris- žnostno razstavo in predavanjem
bami, sam založil in izdal. Leta 1914 je dr. Marjete Ciglenečki Stegenško-
Stegenšek začel izdajati prvo slovensko vo umetnostnozgodovinsko delo (za
umetnostnozgodovinsko glasilo Ljubi- točen datum spremljajte obvestila
telj krščanske umetnosti. Veliko njego- Knjiž-
vih znanstvenih razprav oz. člankov pa nice Laško). Njen izvirni znanstve-
je objavljenih tudi v drugih strokovnih ni članek s tem naslovom je bil objav-
glasilih in poljudnih časopisih. V Vodi- ljen v reviji Studia Historica Slovenica
telju v bogoslovnih vedah je med dru- 2007, št. 3/4, ki je bila v celoti posve-
gimi izšel članek Jurkloštrski kartuzijski čena Stegenšku. V njej so bili zbra-
pisatelji (1910), v Časopisu za zgodovi- ni prispevki z mednarodnega znan-
no in narodopisje pa O starih najdbah stvenega simpozija oktobra 2005 o
na Razborju nad Loko pri Zidanem Stegenšku ter njegovem življenju in
Mostu (1910) in O početkih Jurkloštrske ustvarjalnosti.
kartuzije (1911). Objavljal je še v Domu
in svetu, Glasniku najsvetejših src, Slo- Prispevala: Gabrijela Pirš (povzeto po:
Avguštin Stegenšek se je rodil 7. juli- vencu, Straži, pa tudi v tujih revijah, kot Kovačič Metka: Znani Laščani, 1994)
ja 1875 v Tevčah pri Laškem. Po konča- so Mitteilungen, Oriens Christianus itd. Fotografija je last
nem bogoslovju je bil poslan v Rim kot O Avguštinu Stegenšku in njegovem Univerzitetne knjižnice Maribor
član kolegija Campo Santo Teutonico, delu je bilo precej napisanega. Zgodo- Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
kjer je študiral arheologijo in umetno- vinar Franc Kovačič ga je označil za Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
stno zgodovino. Obiskoval je zname- pionirja slovenske umetnostne zgodo-
nite kraje klasične Italije in že objavljal vine, častnega restavratorja za Štajer- Zaradi obsežnega prispevka o Av-
umetnostnozgodovinske članke. Ko se sko, začetnika slovenske spomeniške guštinu Stegenšku ta teden ne obja-
je l. 1902 vrnil v Maribor, je bil suplent, topografije ter ustanovitelja prvega vljamo prispevka v rubriki Zgodbe
nato profesor za cerkveno zgodovino in umetnostnozgodovinskega glasila, iz domoznanske Kamre. V prihodnji
patrologijo na bogoslovju. Leta 1906 je predvsem pa moža »izrednih talentov, številki pa bomo začeli z objavljanjem
bil promoviran za doktorja filozofije, finega umetniškega okusa, železne dejav- podlistka na temo Stare zidanice v
leta 1909 pa ga je Centralna komisija za nosti, visokih koncepcij, velikopoteznih okolici Laškega in Rimskih Toplic.

SPEVOIGRA SLOVENSKI

BOŽIČ

Pod oboki veličastnega svetišča sv.
Martina je na sveti večer pred polnoč-
nico in na Štefanovo izzvenela spevo-
igra Slovenski Božič, skladatelja Matije
Tomca.
Da bi čudovita in spevna božična
zgodba zadonela še bolj mogočno, so
moči zanjo združili: MePZ Koral, MePZ
Duštva upokojencev Laško, Veroučni
pevski zbor Lilija in Ljudski pevci Šen-
tlenartčani. Na uprizoritve so nas prip-
ravljale režiserka Magdalena Hrastnik,
zborovodkinja in dirigentka Neža Ula-
ga, zborovodkinja in spremljavalka na
klavirju Teja Štremfelj ter zborovodki-
nja Manica Slapšak. Napevi in melodije,
v katerih je bilo zajeto čutenje in globina
doživljanja slovenskega človeka, so pove- KUD Koral
zali več generacij pevcev. Foto: Damjan Kolšek

27