Page 59 - Laski_Bilten_st75_NR

DRUŠTVA

lahko prosto gibali po Rimskih Toplicah. • v prestopnem roku so prestopili iz JLA
Teritorialci so imeli informacijo, da naj bi v Slovensko vojsko trije oficirji (ča-
v centru pod krinko delovala Varnostno stniki/podčastniki),
obveščevalna služba JLA, kar se je kasne- • poskrbelo se je za zaščito otrok iz-
je pokazalo za verodostojen podatek, saj postavljenih vojaških oseb, ki so jih iz
je bilo med aktivno zaposlenimi oficir- Rimskih Toplic premestili na varnejše
ji JLA kar nekaj oseb, ki so se dejansko lokacije,
ukvarjale z varnostno obveščevalno de- • več kot 90% zaposlenih je podpisalo
javnostjo. V poznih večernih urah 28. ju- listino o prestopu iz JLA v Slovensko
nija se je stanje po ukazu z vrha PŠTO vojsko.
(Pokrajinski štab teritorialne obrambe) Po lepo zapeti domoljubni pesmi iz grl
spremenilo v popolno blokado in uved- MPZ Laško je sledilo slavnostno odkritje
bo nadzora nad celotnim zdraviliščem. večjezične napisne plošče, ki sta ga opra-
Komunikacija je potekala preko stacio- vila podžupan Jože Senica in Samo Lah
narnega telefona, da je bil omogočen va- (OZ ZVVS Laško). Za zaključek so še
ren transport pacientov od 29. junija do enkrat nastopili pevci MPZ Laško, nakar
1. julija 1991, ko so zdravilišče zapusti- polago je bila tudi vsa delovna sila. Žal je povezovalec prireditve Mitja Knez po-
li zadnji pacienti. Za transporte so skr- se to ni zgodilo, saj niti vojska niti država vabil goste, nastopajoče in ostale prisotne
beli teritorialci skupaj z LM, ki je vsak nista imeli vizije, kaj bi z obnovljenim in na manjšo zakusko v bližnje gostišče.
transport pospremila od zdravilišča do funkcionalnim zdraviliščem sploh poče- Zahvaljujemo se Občini Laško, ki je
Zidanega Mosta. Pogajanja z vodstvom la, tako je zdravilišče klavrno propadalo. omogočila in financirala postavitev obe-
zdravilišča o predaji vojakov in objektov Rimska četa je bila demobilizirana 12. ležja v Rimskih Toplicah, županu Francu
slovenski vojski so trajala do 2. julija, po- julija 1991. Še nekaj zanimivih podatkov Zdolšku. Za pomoč pri izvedbi prireditve
tem je to nalogo prevzel pokrajinski štab iz govora g. Mlakarja: STIK-u Laško, ŠMOCL-u in vsem na-
TO Trbovlje. Temu je vodstvo centra ob • v času izbruha vojne je bilo v VCMR stopajočim. Hvala posameznikom iz OZ
odhodu iz Rimskih Toplic predalo objek- zaposlenih 11 oficirjev JLA in vod vo- ZSČ Laško, OZ ZVVS Laško in še nekate-
te v nadaljnje upravljanje. Pri tem je treba jakov (32 oseb, ki so služili vojaški rok rim, ki so nam kakorkoli pripomogli pri
poudariti, da je bilo zdravilišče predano v centru na različnih delovnih mestih), postavitvi obeležja v Rimskih Toplicah.
kompletno opremljeno, z vso opremo in • redno zaposlenih je bilo več kot 150 ci- Obeležje je velik prispevek k prepoznav-
nepoškodovano in bi lahko takoj nada- vilnih oseb različnih narodnosti, nosti kraja tudi na področju turizma.
ljevalo z delom, če bi bili za to zaintere- • v centru je bilo takrat tudi 320 pacien- Samo Lah, predsednik OZ ZVVS Laško
sirani slovenska vojska in država. Na raz- tov iz celotne Jugoslavije, Foto: Marija-M. Zupanc

SPOMINSKA SVEČANOST zel vodenje odporniškega gibanja za kjer je ob koncu vojne umrl. Na kme-
okraj Hrastnik-Laško Lojze Ribič–Tone
tiji je tako za delo ostala samo 16 le-
OB 75-LETNICI s pomočjo Dušana Poženela-Đura, Ma- tna hčerka Mici. Poleti 1943 se je Mici

V ZGORNJI REČICI ksa Jakopiča in Mire Poprasek-Janje. pred aretacijo umaknila k partizanom
in postala borka Dolenjskega odreda.
Svoje taborišče so si uredili na Marin-
kovem brdu nad Gračnerjevo domači- V prazni domačiji so si partizani v letu
Ob žalostni obletnici je Združenje jo in si pri njih pogosto potešili lakoto. 1944 v hlevu napravili bunker. V njem
borcev za vrednote NOB Laško 16. no- 5. novembra 1942 so okupatorji areti- so bivali terenski aktivisti Gospodarske
vembra organiziralo spominsko sveča- rali očeta Franca in ga skupaj z drugi- komisije OF, ki so zbirali pridelke po
nost s kulturnim programom v katerem mi Rečičani odpeljali v Laško na zasli- opuščenih kmetijah za prehrano parti-
so sodelovali Moški pevski zbor Sedraž, šanje – od tam pa v taborišče Dachau, zanskih enot. Okupatorji so 23. novem-
recitatorka Emica Šibila in Hermina Li-
par s harmoniko.
Na domačiji v strmini nad Gaberško-
vimi, ki se imenuje Marinkovo, je v letih
pred drugo vojno živela družina Grač-
nerjevih iz Trobnega Dola. Oče Franc je
izgubil delo v rudniku Trobni Dol in z
ženo Veroniko ter hčerkama Ano in Mi-
ciko kot najemnik obdeloval to poses-
tev. Na njihovi domačiji so se že jeseni
1941 začeli oglašati prvi partizani. Prve
stike je s Francem navezal Gvido Pavlič
in ga vključil v rečiško organizacijo OF.
Decembra 1941 je pri njih bivalo sko-
raj mesec dni 7 partizanov Revirske čete
pod vodstvom Ivana Skvarče-Modrasa
iz Zagorja, ki je bil po vojni razglašen za
narodnega heroja. Poleti 1942 je prev-

59