Page 59 - Laski_Bilten_st74
P. 59

ŠPORT IN REKREACIJA

       SAVINJA ULTRATRAIL, PRVIČ!                                   Kopitnikom, Ojstrico. Vraščeni so v samo mojo bit in rad, zelo rad
                                                                    tečem po njih. Hodim, kolesarim, se vozim in predvsem tudi dru-
         »Obsojen sem na svobodo, tako svoboden, da med množico lju-  žim v njih objemu. To je moj svet, to je naš svet, tu se povezujemo
       di, ki me imajo radi in med tistimi, ki me ne marajo, ostajam sam.   …« je zapisal Mitja pred odhodom. In na to ga je dočakal, dan
       Sam s svojimi željami, sanjami, hrepenenji in sam na svoji večni   D, ko bo dokazal, kaj zmore in, ali sploh zmore.
       poti.«
                                                                    Dan D ali »moglo bi iti«
                                                   Nejc Zaplotnik
                                                                      »Tukaj bo ekipa, vse bo v teku. Kaj če jaz ne bom v teku? Kaj če
         Svoboda ob pogledu na prostrani svet, ki je pred teboj je tako   se mi ne bo izšlo?« (M.Š. dan pred Savinja Ultratrailom)
       močna, da te zasvoji. Takšno svobodo ob svoji ljubezni do teka   In tako se je odpravil, Mitja s svojo ekipo, ki jo je sestavljala
       in gorništva doživlja tudi Mitja Šentjurc, ultramaratonec, ple-  mobilna ekipa, tista, ki ga je z Zupanom spremljala del celotne
       zalec in gornik, ki je v soboto, 21. 9, s svojo ekipo spisal novo   trase, ga pričakala na treh vmesnih postojankah (Motnik – Me-
       zgodbo v knjižici svojih podvigov.                           nina – Črnivec) in ob koncu ter dva dela ekipe, ki sta Mitjo pri-
         V prijetnem klepetu z Mitjo Šentjurcem in Jožetom Zupa-    čakala v hribih. Dva na Korošici in dva na Ojstrici.
       nom je ekipa MMC TV Laškega izvedela prav vse o Savinja Ul-    »Nekaj pred polnočjo me nečak pelje v Zidani Most. Noč je hla-
       tratrail maratonu.                                           dna, polna zvezd. Malo se ogrejem, raztegnem, pripravljen sem.
         »100 kilometrov v manj kot 15 urah, majhna ekipa z železno   Palice, mini »ruzaček«, notri napitek, gel, lahka oblačila, na ko-
       voljo.«                                                      lenih (najšibkejši točki) pa povoji, ki naj bi jih dodatno utrdili
                                                                    in greli. Dodatno imam s selotejpom zalepljene na kožo. Komaj
       Od ideje do dejanja                                          dočakam start točno ob polnoči. Počutim se močnega, na Kopi-
                                                                    tniku sem skoraj 15 minut pred predvidenim časom. Ko pridem
         »Ideja je zrastla na Mitijem zelniku,« je za uvod povedal Jože   na asfalt, ugasnem svetilko, sprostim korak, med tekom gledam
       Zupan, ki je bil poleg Mitje glavni organizator tokratnega Tra-  zvezde, krajec lune, luči daleč v dolini. Ritem dihanja, korakov,
       ila. Mitja je bil namreč gorski tekač v reprezentanci, ostala pa   zvezde, vse se poklopi, uživam na polno. Kar nekako vem, da bo
       mu je njegova želja po tekmovalnem teku. Njegova zgodovina   šlo.« (M.Š. Savinja Ultratrail)
       premore kar nekaj vzponov v Himalaji, kjer je opravil kar dva   Mitja je ob polnoči začel s svojim ultratrailom v Zidanem
       teka na večje razdalje. Mitja je z Jožetom Zupanom, Jušem, kot   Mostu. Na poti pa ni teklo vse tako gladko kot si je sprva zasta-
       ga kličejo plezalni kolegi, zasnoval pot od Zidanega Mostu do   vil. Pet dni pred samim startom je Mitja opravil težji trening, pri
       Logarske doline. Iz želje po teku sta kaj kmalu prešla k organi-  katerem se mu je razbolela stegenska mišica. Ko je pred startom
       zaciji, ki pa se je izkazala za najtrši oreh. »Mnogi nimajo posluha   poizkušal teči ali se vzpeti na večji klanec, je bolelo. Kljub vse-
       za tovrstne športe. Bojijo se same organizacije, saj je pot prena-  mu ga je prevzel optimizem in je verjel v uspeh, ki ga je na kon-
       porna, nevarna. Danes so v modi športi, ki temeljijo na spektaklih   cu srečal pod slapom v Logarski dolini. »Ko sem začel s tekom,
       in množičnosti, česar pa Ultratraili v Sloveniji še ne ponujajo,« je   bolečin ni bilo. Počutil sem se dobro,« je opisal Mitja. Tekel je
       povedal Zupan. Sprva sta organizatorja poizkušala pomoč pri-  celo hitreje kot so sprva nakazovali načrti, ki pa mu jih je prek-
       dobiti v Turističnem društvu Rimske Toplice, kjer pa so se od-  rižala slaba svetilka, ki jo je vzel na pot. Spusti so bili resnično
       govornosti zaradi nevarne trase prestrašili. Na »uslišanje« sta   oteženi, saj je zaradi težav s svetlobo z nogami »nabijal na tla«,
       naletela šele pri Juriju Šuhlu in ekipi Šmocla, kjer imajo posluh   kar pomeni, da so se že tako načete noge še hitreje razbolele. Ob
       za nenavadne, alternativne projekte, pravita. Organizacije sta se   jutru je svetloba vlila novo upanje in Mitja je zopet tekel hitre-
       lotila skupaj z ekipo Alpinističnega odseka Celje Matica, kjer so   je. Prve večje bolečine so se nato pojavile šele po 20-30 km. Na
       Zupanovi dobri kolegi, soplezalci iz mladostnih dni.         vmesnih postojankah je Mitjo pričakala ekipa, kar mu je vlilo
                                                                    novo upanje.
       Priprave na traso                                              Drugo težavo pa je na poti prinašal mrzel veter, ki je bil na
                                                                    nekaterih predelih precej močan. Predvsem čez zasavske hribe
         »Tekel sem ves čas, tudi ko nisem tekmoval,« je povedal Mitja.   in nato čez Menino in Veliko planino. Tam ga je precej oviral
       Pred 25 leti se je udeleževal gorskih klasičnih tekem, ki trajajo   zračni upor, Mitjo pa je tudi precej nahladilo. »Na planini pa
       od pol ure do ure in pol. Ultramaratonov takrat še ni bilo, Mitja   butne vame hladen, močan veter v obraz. Drugič »zaklejem« ta
       pa je čutil željo po daljših in zahtevnejših trasah, ki bi jih lahko   dan. Veter me ustavlja in močno ohlaja, v gozdu je bolje, na odpr-
       pretekel.                                                    tem pa sila neprijetno. Pri domu na Menini me ekipa spet pričaka
         Za pripravo mu je služil tudi Ultratrail K24, Koroški ultra   s hrano, pijačo. Čas 7,25. Gremo naprej. Na spustu noge že bolijo,
       maraton, kjer je skušal ugotoviti, ali se lahko spopade s svojim   gre proti 70 km …« (M.Š. Savinja Ultratrail)
       zadanim ciljem.
         »Bliža se moj dan D, dan preizkušnje Savinja Ultratrail, ki bo
       potekal v povsem drugačni obliki kot je bilo mišljeno še pred me-
       secem ali dvema. Tak dolg, razpotegnjen trail, uradno prijavljen
       po »reglcih« je velik zalogaj, ki se ga otepajo tudi najbolj izkušeni
       organizatorji takih dogodkov. /…/ Želim si, da bi bolj znali ceni-
       ti, kar v Sloveniji imamo. Precej sem se potepal po svetu in spoz-
       naval, v kako lepi deželi živimo. Nič ni samoumevno. Obilje čiste
       dobre vode kot je je pri nas in tu v porečju Savinje, širni gozdovi,
       čudovite gore. Ne zamenjam Kopitnika in Ojstrice za nobeno ve-
       lemesto, za nobene stolpnice Mumbaja ali Dubaja. Ne zamenjam
       naše lepe Savinje, vseh njenih dobrih voda, za nobene naftne vrti-
       ne in vso bogatijo zraven. Rastel sem skupaj z njimi: s Savinjo,

                                                                                                                           59
   54   55   56   57   58   59   60   61   62   63   64