Page 35 - Laski_Bilten_st74

LITERARNI KOTIČEK

SPREHOD MOJA DOMOVINA

SREČA
Ko na dobravo pade večer, Moja domovina
na mojem sprehodu iščem svoj mir. Sreča izvira iz skupnega delovanja. zares, zares je fina.
Na jasi srna se pase vse dni Sreča je duševni mir,
in plaho gleda mene v oči. Če pojdeš na izlet,
ki žari ponotranjeno. Je moč, spoznaš, kako je zanimiva.
ki nagovarja z nasmehom
Skoraj sva že prijatelja bila, in naredi svet meden Lahko si gore ogledaš,
imela rada sva večere midva. z zamolklim brenčanjem čebele. jame odkrivaš,
Ko je začutila korak za vasjo, mogočne gozdove občuduješ,
je že obrnila k meni glavo. gozdove raziskuješ.
V sreči začutimo, kako je lahko
življenje svetlo in dragoceno.
Ko nek večer spet šel sem skozi gozd, Ko zagori ljubezen, se žarek sreča V soncu jezero se lesketa.
na jasi zagledal sem čudno skrivnost. z njeno družbo, ji poboža roko in jo opogumi. Moja domovina tudi morje ima.
Moje srne na jasi več ni, Sreča je mehka perjanica za mirno spanje.
tamkaj sem našel le kapljo krvi. Moja domovina

Stanko Gotar cb zares je fina. Brina Frangež, 10 let

DVE MESTI zlezla iz vode. Deček se je sprva zdrznil, »Kaj pa naj sicer počnem?« je vprašal z
saj ga je to mokro, dolgonogo in plavo- žalostnim glasom.
Bilo je mesto belih marjetic. Na eni laso bitje, ki se je nenadoma dvignilo iz »Lahko bi ribe samo opazoval, lahko bi
strani vode, lesketajoče se reke mnogote- vode, kot da bi bila kakšna vodna vila, se potapljal in opazoval življenje v reki,«
rih rastlin in rib ter rakov. Nasproti, na presenetilo. A kmalu se je zbral in ji jezen je predlagala Maja. »Kako ti je ime?«
»Grega sem,« ji je odgovoril, »in tvoj
nasprotnem bregu, pa je bilo mesto rde- odgovoril: »Kaj ne vidiš? Ribe bom lovil! predlog mi je zelo všeč.«
čih, živo rdečih dalij. V mestu belih mar- Sedaj pa izgini, kvariš mi ulov!« In že je Naredil se je nov dan. Sonce je že sililo
jetic je živela deklica Maja, nosila je belo vrgel trnek v vodo. Maja pa je jezna zgra- na plan s svojimi žarki. Ob rečnem bregu
oblekico z izvezenimi raznobarvnimi ro- bila za palico, na kateri je bil trnek z vabo, mesta belih marjetic sta se dobila Maja in
žicami, še ljubša pa ji je bila oblekica z in jo iztrgala dečku iz rok, potem pa jo še Grega. Zmenila sta se namreč, da se gres-
živo rdečimi češnjicami. K njej si je rada prelomila na pol. »Trapa, kaj pa počneš?« ta že navsezgodaj zjutraj potapljat in iskat
nadela po dvoje češnjic na vsako uho. To se je razjezil deček in iz oči so mu pro- 'zaklade'. Grega je bil na dogovorjenem
so bili uhani, njeni najljubši. Nogice so ti Maji švigale strele in jezni bliski, malo mestu pred Majo, saj je že nestrpno čakal
bile najraje bose, kadar so prosto tekale je manjkalo pa bi skočil nanjo in jo zlas- dogodivščino, ki se jima je obetala.
po travnati preprogi rečnega brega, bre- al. Maja pa se ni več zadrževala ob njem, Potapljala sta se cel dan.
ga reke Sinjeoke, sicer pa so nosile bele zavpila mu je, da je v tej reki že tako malo Šele ob večeru sta se zares ustavila na
čeveljce z belim paščkom za po mestnih rib in da jih ne bo zdaj še on vseh pobil. rečnem bregu mesta rdečih dalij, kjer sta
ulicah mesta belih marjetic. Nato je urno skočila v vodo in zaplava- si najprej ogledala vse nabrane 'zaklade',
Maja je zelo rada tekla, še raje pa je la domov. Deček ni vedel, kaj naj sedaj ki jih je bila pisana kopica na videz neu-
plavala v strugi Sinjeoke. Včasih je Sinje- počne, ni se mu namreč ljubilo narediti porabnih reči. Našla sta star rdeč pisker
oko preplavala z brega mesta belih mar- druge ribiške palice in iskati nove vabe za z belimi pikami, polomljeno kolo, spuš-
jetic na breg mesta rdečih dalij in nazaj. trnek, zato je še on skočil v vodo in za- čeno zračnico in majhno staro pečico.
Včasih se je potapljala in iskala potoplje- plaval za Majo. Ona je bila že na drugem Stvari sta si pravično razdelila. Dogovo-
ne zaklade, razbitine ladij in če je imela bregu, ko se je komaj kobacal iz Sinjeoke. rila sta se, da Maja vzame star rdeč pisker
srečo, je na peščenem dnu Sinjeoke naš- »Hej,« je dejal, »kdo pa sploh si?« in majhno staro pečico, kolo in zračnico
la star zarjavel lonec, polomljeno kolo »Maja. Zakaj si priplaval za mano?« pa Grega. Ker sta se potapljala cel dan,
ali celo straniščno školjko, včasih s po- »Dolgčas mi je.« sta bila že zelo lačna, zato je Grega ste-
krovom, drugič brez. Vse te najdene reči »A zato loviš ribe?« kel v bližnjo trgovino, kjer je kupil nekaj
so jo vsakič navdale s ponosom pravega »Sem jih hotel ja … pa si mi ti pokva- krompirja. Spekla sta ga v žerjavici in s
raziskovalca potapljača, kot da bi odkrila rila zabavo!« slastjo pojedla. Poslovila sta se in šla vsak
čisto pravi zaklad. Nekega dne je binglja- »Ubijanje je zate zabava?« svojo pot. Maja je skočila v reko in spla-
la z nogami na lesenem rečnem pomolu, »Saj tudi drugi lovijo ribe, za hrano,« vala do brega mesta belih marjetic.
ko je na bregu mesta rdečih dalij zagle- se je takoj branil. Vsak v svojem mestu, vsak na svojem
dala dečka njenih let, kako nastavlja vabo »Si lačen?« bregu in v svojem domu sta zaspala in sa-
»No, ne nisem …«
Foto: Boris Vrabec razjezilo, da je v hipu skočila v Sinjeoko »Je kdo od domačih lačen?« obe mesti je padla temna, temna tema in
njala o čudovitem minulem dnevu. Na
na trnek, da bo lovil ribe. To jo je tako
»No, ne niso …«
ju zavila v skupen molk.
in priplavala na drugi breg. »Kaj pa poč-
»To se pravi, da jih loviš za šport!«
neš?« je izdavila še vsa zadihana, čim je
Karmen Murovec
35