Page 34 - Laski_Bilten_st72_NR

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

niko mesta Celje, celjskega okraja in kro- menil obdobju grofov Celjskih in času,
niko vseh celjskih cerkva. v katerem je živel sam. Knjigi je dodan
Rokopisna celjska kronika je v skraj- seznam duhovnikov, ki so službovali ali
šani obliki leta 1854 doživela še tiskano bili rojeni v celjski župniji, seznam starih
izdajo z naslovom Celska kronika. Tudi rimskih spomenikov, ki so bili najdeni v
njena tiskana različica je bila napisana Celju, in rodovnik grofov Celjskih.
Celska kronika predstavlja njegov knji-
ZGODBE IZ v slovenskem jeziku. Kroniko je Orožen žni prvenec, s katerim se je Ignacij Oro-
sestavil »iz raznih spominkov, pisem ino
DOMOZNANSKE KAMRE knjig zanimive dogodbe celskega mesta«. žen zapisal med začetnike zgodovinopis-
Kot je sam zapisal, je zgodovina Celja, ja v slovenskem jeziku.
Ignacij Orožen (1819-1900) kot sedeža grofov Celjskih, pomembna V času svojega službovanja v Mozir-
(3) Zgodovinar za celotno Štajersko in njene sosednje ju je Orožen na pobudo Zgodovinskega
dežele. Kronika je sestavljena iz osmih društva za Štajersko začel v obliki regest
Ignacij Orožen se je za lokalno zgo- poglavij. Začne se s prvimi znanimi prepisovati vse listine iz takratnega arhi-
dovino začel zanimati že v času svojega prebivalci Celja v petem stoletju pred va v Gornjem Gradu. Prvotni cilj projek-
službovanja v Celju. našim štetjem in konča leta 1854. V kro- ta je bila objava popisa gornjegrajskega
Leta 1844 je postal član štajerskega niki je Orožen posebno pozornost na- arhiva v časopisu zgodovinskega društva.
zgodovinskega društva. Bil je v tesnih Se nadaljuje.
stikih z vodilnimi člani društva, od kate- Alenka Hren Medved,
rih si je pridobil posebna znanja s pod- Osrednja knjižnica Celje
ročja zgodovine, arheologije, epigrafike,
numizmatike in umetnostne zgodovi-
ne. Zgodovinsko društvo za Štajersko je
podpiralo nastajanje župnijskih, mestnih
in trških kronik. Na podlagi smernic
zgodovinskega društva je Orožen začel
pisati celjsko in kasneje mozirsko župnij-
sko kroniko.
Celjska rokopisna župnijska kronika je
nastala v letih 1847–1852. Spisana je bila
v lepi tekoči slovenščini. Obsegala je kro-
Župnijska kronika Celja,1847–1852 Celska kronika, 1854 Gornji Grad leta, 1865

ALBUM LAŠKEGA Rimskih Toplic, Zidanega Mosta in Jurkloštra. Najstarejša ima
letnico 1897 in si jo lahko ogledate spodaj. Med fotografi ome-

Razglednice, zapisi spominov nimo Aloisa Beera in Lenza ter med založniki Laščana Andre-
ja Elsbacherja, Krella, Pozzotta in Stengla.
V današnjem času, ko lahko s sodobno tehniko ujet motiv Kako so se pošiljatelji razglednic počutili v našem mestu,
z besedilom takoj pošljemo v svet, je tovrstno sporočilo le hi- nam povedo nekatera sporočila, ki so jih namenili svojim so-
pnega značaja. Včasih pa smo kupili razglednico, nanjo napi- rodnikom in prijateljem (na razglednicah iz zbirke naše knji-
sali pozdrave, prilepili znamko … žnice): »Danas smo na izletu v Laškom. Vrlo je lijepo.« »Spo-
Prva slovenska razglednica je nastala najverjetneje že v 80. ročam ti, da sem srečno prispela sem. Kar prvi dan sem se že
letih 19. stoletja. Najstarejše doslej znane razglednice iz serije kopala. Popoldne nas je šla večja družba na koncert v konkuren-
slovenskih krajev, ki jih je v tehniki barvne litografije izdelal čen hotel.« »Preljubi moji! Danes ob 4 popoldne sem bila sprejeta
umetniški zavod Les & Schwiderdoch na Dunaju, so bile pos- v zdravilišče. Imela sem pregled srca in popis bolezni. Postrežba,
lane l. 1891. Primož Premzl navaja med upodobitvami krajev s soba in družba je odlična.« »Šaljem vam pozdrave iz Laškog.
številkami tudi Laško (251). Gospodična i ja idemo češće šetati i slušati valove Savinje.«
V domoznanski zbirki Knjižnice Laško se nahaja poleg dru- »Mnogo mislim na vas. A s Polonco sva ves dopoldan kar dovolj
gega gradiva tudi 174 originalnih razglednic Laškega, Radeč, zaposlena, kopelj, telovadba, obsevanja, masaža, popoldne pa
malo počitek in lep sprehod po parku.«
Vsaka razglednica sčasoma postane pomembna kot doku-
ment o dogodkih, krajih in ljudeh. Ogled razglednic je spre-
hod skozi čas in pokrajine. Je spoznavanje navad prebivalcev,
pa tudi kulturne dediščine in zanimivosti določenega obmo-
čja.
Zaradi vsega naštetega je vrednost starih razglednic velika.
Prav tako je z novimi razglednicami, saj tudi v teh digitalnih
časih po klasični pošti poslani pozdravi razveselijo vsakega
prejemnika.
Prispevala Gabrijela Pirš
Razglednica je last Knjižnice Laško
Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije

34