Page 59 - Laski_Bilten_st71_NR

ZANIMIVOSTI

FABJANU IN PEPCI V SPOMIN (ob Neštetokrat se je naš Fabjan povzpel v zvonik svoje cerkve,
kjer je vse do svoje visoke starosti »trjančil«. S svojimi veščimi
njuni osemdesetletnici poroke) rokami je znal izvabljati iz zvonov melodije, ki so vabile k sveti

maši, oznanjali lepo šentlenartsko nedeljo ali pa objokovali zad-
Vsak kraj ima ljudi, ki si zaslužijo, da se o njih govori ali piše. nje slovo katerega od faranov. Zvonovi so se oglašali tudi, ko je
Tudi med nami, v Šentlenartu, so živeli ljudje, ki si zaslužijo to župnik nesel zadnjo popotnico kateremu od faranov. Plat zvona
čast, da se jih spominjamo. smo poslušali tudi ob preteči hudi uri.
Eden prvih je Fabjan Krivonog. Njegova življenjska pot ga Leta1989 sta Fabjan in Pepca praznovala zlato poroko. Slavje
je pripeljala iz Javorij pri Črni na Koroškem. Mati ga je 1911. je bilo lepo in prisrčno, v družinskem, kakor tudi v krogu prija-
leta povila v številni družini Krivonogovih. Kar osem otrok je teljev pevcev.
bilo. Vsi so bili dobri pevci že v rani mladosti. Fabjan se je že V njegovem 72. letu življenja se mu je izpolnila velika gore-
kot mlad fantič naučil igrati na orgle. Na Razborju pri Slovenj ča želja. Vnuk Peter ga je povabil, da sta ga s svojim prijateljem
Gradcu se je spoprijateljil s tamkajšnjim duhovnikom Lam- peljala v Rim in Vatikan, kjer si je lahko ogledal vsa čudesa. Do-
pretom. Leta 1935 je bil Lampret premeščen v Šentlenart in je mov se je vrnil ves prerojen, kar mu je dalo spet novih moči za
mladega in obetavnega organista povabil s seboj. Naš takratni nadaljevanje spoštovanja vrednega dela. Otroci se svojega očeta
organist Novak zaradi starosti ni mogel več opravljati svojega spominjajo kot utelešeno dobroto, ki ni znal uporabiti grde be-
poklica. Imel pa je mično hčerko Pepco, kar je mladi Fabjan ta- sede, kaj šele trde roke.
koj prepoznal. Rodila se je ljubezen, ki sta jo leta 1939 okrona- 23. januarja 1999 je bilo v Šentlenartu veliko slavje, saj sta
la s poroko. Fabjan je v Celju naredil orglarsko šolo in se z vso Pepca in Fabjan praznovala biserni jubilej, 60 let njune poroke.
vnemo posvetil mežnarskemu poklicu. K sebi je povabil mlade, Zbrali so se otroci, vnuki in številni farani. Ženin in nevesta sta
jih navdušil za petje in jih vključil v cerkveni pevski zbor. Do- si tokrat že tretjič pred oltarjem obljubila večno zvestobo. Prav
govoril se je z učitelji, šel v šolo in tam izbral otroke, ki so imeli lepo so jima zapeli njuni cerkveni pevci in jima nazdravili in
smisel in veselje za petje in iz njih naredil mladinski pevski zbor. jima želeli zdravja. Pozdravit ju je prišla tudi Pihalna godba iz
Kot mežnar se je z domačini veliko družil, veselil se je novih Laškega. Lepo sta se zahvalila za vse lepe želje, Fabjan pa je do-
rojstev in sodeloval ob krstu in s svojim zborom prepeval ob dal:
porokah in z žalostjo spremljal svoje sofarane na njihovi zadnji »Zdaj smo pa kot kaplje na veji in nič ne vemo, kdaj bo zapi-
poti na šentlenartsko pokopališče. hal veter in nas odnesel v večnost!«
Leta in bolezen sta res vedno bolj pritiskala nanj in vedno
težje je opravljal poklic pevovodje in mežnarja. Svojim pevcem
je vedno naročal, da naj nadaljujejo s petjem na koru, ko tudi
njega ne bo več med njimi. Prišla je nedelja, ko je še zadnjikrat
prilezel na kor in sedel za orgle. Ob obredu – podajmo si roke
v spravo – je vsakemu svojih pevcev podal tresočo in že skoraj
mrzlo roko in jo dolgo podržal. Slutil je svoje skorajšnje slovo.
V noči iz nedelje na ponedeljek, 6. 9. 1999, je za vedno zaspal in
se tako tiho poslovil od svoje družine in njemu tako ljubega me-
žnarskega poklica. Tudi žena Pepca je že odšla v večnost. Oba
počivata na šentlenartskem pokopališču in prav je, da njima v
spomin gori lučka zahvale za vse dobro, kar sta delila med nami.

Valentin Deželak

PRAZNOVANJE BISERNE

POROKE

Ni jih veliko, pa vendar je to uspelo Anici in Dol-
feku Rutarju iz Gozdeca nad Laškim, da sta na za-
četku januarja praznovala biserno poroko – 60 let
skupnega življenja.
Kljub visoki starosti in raznimi zdravstvenimi
»vzdrževanji«, sta še vedno aktivna in toliko vital-
na, da sta si v čast skupnega sobivanja in ljubez-
ni ter ob slavnostnem voščilu župana občine Laško
izmenjala prstana. Praznovanje v gostišču Čater je
bilo veselo in polno obujanja spominov na poro-
ko daljnega leta 1959. Še poseben čar praznovanja
so jima dali njuni vnuki in pravnuki. Še na mnoga
leta!

Danica Brečko

59