Page 25 - Laski_Bilten_st68_NR

STIK

pričela obratovati jeseni leta 1932. Podjetje se je pričelo hitro tkanin, ki je potrebovala predilnico. Po uspešno izvedenem re-
razvijati in kmalu je Gerkman pod staro tovarno začel graditi ferendumu v Laškem in Ljubljani v decembru 1977 je prišlo
nove objekte za proizvodnjo tekstilnega blaga. Zgornja tovarna do združitve, spremembe proizvodnih procesov ter usmeri-
se je imenovala »Lateks«, spodnja pa »Lava«. Tik pred II. sve- tve v predilstvo. Z novim letom je prvotna Volna dobila novo
tovno vojno so zagnali še novo predilnico in navijalnico, takrat ime: Dekorativna Ljubljana, TOZD Predilnica Laško. Lotili so
nameščena stroja mikalnika pa sta bila v uporabi do samega se izdelave različnih pohištvenih tkanin, pa tudi ročnega tka-
konca tovarne. Ob prihodu okupatorja je Gerkman odšel na- nja unikatnih izdelkov iz naravnih vlaken. Desetletje relativno
zaj v Ljubljano in za komisarja so postavili sudetskega Nemca, stabilnega poslovanja pa ni trajalo dolgo. V času osamosvaja-
ki je obe tovarni združil v eno. Med vojno so delavci kolektiva nja se je sesula pohištvena industrija in tako so morali delav-
sodelovali z osvobodilnimi silami tako, da so tihotapili blago ci leta 1990 na prisilni dopust. Predilnica je nato še nekaj let
in odeje. Leta 1947 so z drugo nacionalizacijo obe podjetji po- životarila z nerednimi plačami za sto zaposlenih. Agonija se
novno združili v državno podjetje z imenom: Industrija Volne- je končala marca 1996, ko je šla v stečaj Dekorativna Ljublja-
nih izdelkov »VOLNA« Laško. Izdelovali so volneno prejo ter na. Prazne proizvodne hale so postopoma zapolnili najemniki,
volnene in polvolnene izdelke na industrijski način. Potrebe so vendar smo danes bolj priča deponiji kot pa nekdaj urejenemu
bile velike, vendar se je ves ustvarjen dobiček takoj razporedil delovnemu okolju.
drugod, saj so bile potrebe porušene domovine pomembnej- Med gospodarskimi krizami prihaja do kršenja osnovne,
še. Leta 1950 so dobili tovarno v upravljanje delavci. Kmalu so ključne pravice delavcev – pravice do dela in s tem preživlja-
ustanovili vajeniško šolo, v lastni kuhinji so pričeli pripravljati nja. Med krizo podjetja zmanjšajo proizvodnjo, opustijo dolo-
tople obroke. Pojavila se je tudi ideja o graditvi nove tovarne, čena dela, odpustijo delavce in zaprejo tovarne. Tako pridemo
vendar se le-ta ni uresničila. Proizvodnja in prodaja sta se po- do socialnih in vseh ostalih stisk industrijskih delavcev, ki so
večevali, pojavile so se tržišču zanimive »tweed« tkanine. Tr- nam dobro poznane. Najhujši je občutek brezvrednosti in bre-
govski oddelek podjetja kmalu ni zmogel več slediti povpraše- zizhodnosti vseh teh ljudi ter popolna odsotnost priznanja nji-
vanju in tako so leta 1962 odprli trgovino izven tovarne. Zalog hovega dela.
gotovega blaga skoraj niso imeli in kazalo je dobro. Vendar je Danes večina ljudi ob omembi industrijske dediščine takoj
vzponu hitro sledil padec zaradi zastarele proizvodnje, nizkih pomisli na velike, propadajoče hale, razbite steklene površine
osebnih dohodkov, manjšanja števila zaposlenih, pa tudi ko- ter visoke dimnike. Ampak industrijska dediščina ni le to –
rupcije vodilnih. Slabi rezultati gospodarjenja in zgrešena ra- to so zgodbe delavcev, stil življenja, kultura oblačenja, način
zvojna politika so pahnili Volno v vedno večje težave ter ved- govora, sprememba prehrambenih, bivanjskih in življenjskih
no nove sanacijske programe, ki pa tudi niso bili uspešni. V navad. Industrijska dediščina niso samo zidovi. Spomini indu-
začetku 70. let prejšnjega stoletja je podjetje zaposlovalo med strijskih delavcev so po zaprtju tovarn včasih edina dediščina,
400 in 500 delavcev. Uvožene tkanine so pričele zniževati pro- ki je ostala. Omogočijo nam vpogled v vrednote, ki so obli-
dajo, poizkušali so vzpostaviti tehnično-poslovno sodelovanje kovale delavsko kulturo: tovarištvo, solidarnost, enakost, pri-
z Novoteksom, ki pa se je tudi po nekaj letih neslavno končalo. jateljstvo in kolektiv. Tako spoznamo delavsko identiteto, to-
Vsa slovenska tekstilna industrija je konec sedemdesetih varniško skupnost in pomen odvisnosti od »dela lastnih rok«.
let prejšnjega stoletja zašla v brezizhodno krizo. Volna je naš- Pomembna kategorija je sprememba vloge žensk, mater, de-
la svoje upanje v združitvi z ljubljansko tovarno dekorativnih lavk in gospodinj, ki so dobile možnost zaposlitve in lastne-
ga preživljanja v takrat patriarhalni družbi. Odpirala se jim je
možnost novih poklicev. Ženske so sicer ob delu v tovarni ob-
držale tradicionalno vlogo matere in gospodinje, je pa v inte-
resu industrijske proizvodnje družbena skupnost prevzemala
skrb za varovanje otrok v vrtcih in šolah.
Ohranjanje industrijske dediščine daje ljudem vrednost in
prispeva k boljšemu zavedanju o tem, kako je delo delavcev
Volne obogatilo skupnost in zaznamovalo kraj. Ta dediščina je
del naše narodne in kulturne identitete. Lokalna dediščina je
pomemben element samoidentifikacije in prepoznavnosti, je
element, ki nas loči od drugih. Delo v tovarni Volna Laško je
spremenilo življenjske navade ljudi in oblikovalo posebno so-
cialno skupino, ki je svoj ritem prilagodila potrebam podjetja,
kjer so bile zaposlene večinoma ženske.
Industrijska dediščina Volne Laško, predvsem zgodbe de-
lavk in delavcev, so njihovi spomini in misli, ki so izjemno dra-
goceni za razumevanje tega, zakaj je ta dediščina za ta prostor
tako zelo pomembna, saj je vpeta v mnoga življenja tukaj ži-
večih prebivalcev. Že Ivan Cankar je menil, da je največje bo-
gastvo vsakega naroda to, da se zave svoje kulture in dediščine.
S ponosom se ozrimo na visok opečnat dimnik in pomislimo,
da je tam nekoč bila Volna, tovarna ponosnih in delovnih do-
mačinov, ki bi si vsekakor zaslužila boljšo usodo. Nenazadnje
je Volni Laško s pesmijo postavil večni spomenik tudi naš slav-
ni Ježek.
Nika Klepec

25