Page 34 - Laski_Bilten_st67

INTERVJU / DOMOZNANSKA KAMRA

Vaše začetke v ZDA, pa tudi že šolanje Slovenci po svetu nosimo domovino v vo. Slikarska umetnost je podobna glasbi
v Avstriji, je zaznamovalo veliko učenja, svojem srcu. To nam daje energijo, na to v tem, da si lahko gledalec/poslušalec v
trdega dela, odrekanja, discipliniranosti, se opiramo. Zavedamo se naše kulture, ki abstraktnih umetniških delih predstavlja
hkrati pa tudi številne možnosti, ki ste si je srčna; slovenščina je vsem izseljencem različne stvari, doživlja različna čustva.
jih ustvarili. Vse ste si morali priboriti še vedno najbližji jezik.
sami, bili brez privilegijev, povezav ipd., Katera dela pa so razstavljena tokrat v
pa vendar ste uspeli –znali ste vztrajati, Po vseh vaših življenjskih izkušnjah bi Rimskih Toplicah?
si odpirati vrata. Kaj je bilo ključno za od vas rad slišal odgovor na vprašanje, Vse te slike, razen dveh, treh, so bile
vaš uspeh? kje je človekov dom? naslikane letos, z namenom, da bodo

Nikoli ne smeš misliti – tega pa ne mo- Dom je tam, kjer si rojen – kot lastov- razstavljene v mojem rojstnem kraju. Gre
rem. Poskusi, in če padeš, se postavi na- ke, štorklje, ki se vedno vračajo tja, kjer so za kompozicije barv in oblik, ki pa niso
zaj na noge – in tako naprej. To velja na rojene. Drugi dom je zame današnji dom. prazne, ampak imajo svojo govorico. Do-
vseh področjih. Velika težava zame so Domovina je ena, je vedno v srcu, v mis- jemanje takšne umetnosti se od človeka
bili tuji jeziki. Pa sem se nemško naučil lih; drugi dom je tam, kjer vsakodnevno do človeka razlikuje, praviloma pa lahko
sorazmerno hitro, v pol leta. Skratka, biti živiš. Jaz sem se tega navadil tako, da bi gledalec vidi veliko, če je čim manj obre-
moraš pogumen, pošten, iskren – vedno, zdaj pogrešal tudi Ameriko, če bi živel v menjen s tem, kaj naj bi videl in kako si
s tem kdaj koga tudi prizadeneš, a resnica Sloveniji. Na kratko, doma smo v Ameri- naj to razlaga ipd. Zaradi tega največ slik
je vedno najmočnejša. Mislim, da nisem ki, domovino Slovenijo pa nosimo v srcu. tudi ne naslovim, saj so same v sebi tako
šel po napačni poti. V New Yorku sem bil Bi lahko na kratko povzeli še svojo sli- raznolike v pomenu in čustvu. Če bi dal
zelo previden, to je le velemesto, nisem karsko zgodovino, svoj razvoj? sliki ime, lahko to zavaja, njihov izraz pa
pa nikoli imel težav. Ne pretiravam, a še je večnamenski.
vedno imam občutek, da je nekdo nad Ko začne mlad umetnik slikati, je ve- Ob koncu bi se še enkrat rad iskreno
mano, ki pazi name. Tako se tudi ne bo- sel, če nariše dober portret, podobe iz zahvalil za povabilo, še posebej, ker svoje
jim nikamor iti. sveta, ki nas obdaja, npr. cvetlice, živali slike prvič razstavljam v domačem kra-
ipd. Ko zori, je v njegovem ustvarjanju ju. Še enkrat lepo vabim vse bralce, da
V Sloveniji lahko večkrat slišimo oce- vedno več čustvene dimenzije. Tu pride pridejo v Rimske Toplice in si moja dela
no, da znate imeti zdomci bolj radi do- do točke, ko lahko zgolj z barvnimi kom- ogledajo.
movino kot mi, ki živimo tukaj. Kaj bi vi pozicijami nakaže veliko stvari, in to me
reklih o tem odnosu? precej bolj zadovolji kot naivno slikarst- Matej Jazbinšek

ZGODBE IZ

DOMOZNANSKE KAMRE

Z Možnarjem po Laškem in Bobnarska skupina z godbo iz uličnega vrveža na Fes- Na 22. letnem prikazu starih šeg in opravil, Vrh nad
okolici … (17) tivalu Piva in cvetja leta 2018 Laškim, avgust 2007
Foto: Jolanda Sojč, arhiv Zveze Možnar
Foto: Mediaspeed, Arhiv Pivovarne Laško – Union
LAŠKA PIHALNA GODBA

Ustanovitev pihalne godbe v Laškem
sega v davno leto 1862, za kar je zaslu-
žen Franc Klepej, ki se je vrnil domov iz
francoske vojske. Prav gotovo pa so ljud-
ski godci po laški okolici igrali že veliko
prej, saj so se male godbene zasedbe po-
javljale na porokah vse do pojava harmo-
nike, ki jih je deloma izrinila. Godbena Laška pihalna godba na 14. Martinovem v Laškem, Mažoretna skupina KD Laška pihalna godba na
skupina je bila sestavljena iz nekaj tistih leta 2010 otvoritvi razstave ob 50-letnici Piva in cvetja leta
godcev, ki so imeli v zasedbi vodilno li- Foto: arhiv Zveze Možnar 2014
nijo, in sicer godca na krilovki, zraven pa Foto: Mojca Marot
je bil še kakšen klarinetist, tenorist. Za ri-
tem so imeli s sabo veliki boben, drum- raznih sejmih po takratnih trgih je ver- so jo poimenovali godba in od tu naprej
lico in bas. Veselje godcev do igranja na jetno botrovalo k ustanovitvi zasedbe, ki se nadaljuje uvodoma zapisan pričetek

34