Page 33 - Laski_Bilten_st65_NR
P. 33

ALBUM LAŠKEGA


          V domoznanski zbirki Knjižnice Laško hranimo publikaci-
        jo Brucovanje nekdaj in danes, zgodovinarja in pravnika, prof.
        Miloša Rybářa. V njej lahko preberemo, da je »…  slovenska
        študentska varianta Križevačkih statutov nastala v letih 1884–
        1889, natisnila pa jih je l. 1889 Narodna tiskarna v Ljubljani v
        1.000 izvodih. Študent medicine Josip Rakež je »vinsko-pajdaške
        regule« prikrojil za študentske razmere. Pri tem se je skliceval
        na stare Slovane, ki so radi veseljačili. Veseli običaji so se po
        vihri II. svetovne vojne obnovili tudi pri nas.«
          Vloga Zelenega carstva je predstaviti bruce starim bajtam in
        akademikom. Na fotografijah je prvi akademski ples l. 1958 –
        Zeleno carstvo v sestavi (z leve proti desni): Ludvik Krese, Mi-
        loš Rybář – zeleni car, Bogo Jerše. Po uradnem delu brucovanja
        sledi ples ob živi glasbi do jutranjih ur.
          Akademski ples je naš najpomembnejši dogodek, ki ga vsako
        leto z veseljem organiziramo, saj je ohranjanje tradicije in sti-
        kov vseh generacij LAK-a ne le naša dolžnost, ampak tudi čast.

                          Prispevali Petra Dermota in Gabrijela Pirš.  V februarski številki Laškega biltena je pri članku ALBUM
                       Fotografija je last Laškega akademskega kluba.  LAŠKEGA – Obletnica železniške postaje v Laškem izpadla
                                 Rubriko pripravlja Knjižnica Laško  fotografija, zato jo objavljamo v tej številki. Fotografija je last
                                 Vir: www.kamra.si, Album Slovenije  Muzeja Laško.








       Občina Šentlenart                                            kih Gorelc; Martin Tratnik, posestnik iz Brez; Jožef Deželak (po
                                                                    domače Fajfer), gostilničar na Vrhu, do 1941. in Jožef Gračner,
         Območje Sv. Lenarta se je leta 1911 po večkratnih prošnjah   trgovec z Vrha, začasno med drugo svetovno vojno, do ukinitve
       in pritožbah odcepilo od občine Jurklošter in delno od občine   občine Sv. Lenart.
       Sv. Rupert. In ustanovili so občino Sv. Lenart. Za uradovanje   Po drugi svetovni vojni je do leta 1952 deloval v Šentlenartu
       občine je dal na voljo majhno stavbo sredi vasi (sedaj stari ga-  Krajevni ljudski odbor. Odbornik je bil Brečko Franc. Še istega
       silski dom, ki so ga pred kratkim podrli) bližnji posestnik Jože   leta se je Krajevni ljudski odbor preselil na Občini Laško.
       Jančič. Zgrajena je bila leta 1876, prodal pa jo je občini leta 1917
       za 1700 goldinarjev. Prvi župan je bil Ferdinand Trupej, kmet
       iz Mišjega Dola. Po njegovi smrti ga nadomesti Vinko Lapor-           Podatke zbral, delno tudi po knjigi »Vrh skozi stoletja«,
       nik, posestnik iz Gore. Za njim so se zvrstili: Anton Jančič (po                     dddr. Jožeta Mačka, Valentin Deželak.
       domače Jozl), posestnik iz Vrha; Karl Veber, posestnik iz Veli-                              Foto arhiv: Valentin Deželak.













                                                                                               Slika šentlenartskega občinskega
                                                                                               sveta, posneta leta 1912:

                                                                                               Prva vrsta iz leve strani: Ulaga
                                                                                               Jurij, po domače Velar iz Žigona,
                                                                                               Lapornik Vinko, župan, po
                                                                                               domače Cencel iz (Gore) Vrh,
                                                                                               Časl Franc, župnik v Šentlenartu,
                                                                                               Slokan Janez, po domače Marinc
                                                                                               iz Žigona, Knez Franc, po domače
                                                                                               Flis z Vrha.
                                                                                               Druga vrsta iz leve strani:
                                                                                               Tovornik Jože, po domače
                                                                                               Petravs iz Laške Vasi, Guček iz
                                                                                               Gozdeca, Jančič Jože, po domače
                                                                                               Jozl z Vrha, Gradišnik Miha, po
                                                                                               domače Vrtn iz Velikih Gorelc,
                                                                                               Hladin iz Površja (Vrh).

                                                                                                                           33
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38